172. člen ZPP

Po spremembi ZPP-D lahko o razveljavitvi oprostitve plačila stroškov postopka odloča pristojni organ po ZBPP.

Sodišče je svojo odločitev oprlo izključno na podatke, ki jih je pridobilo v ugotovitvenem postopku, ni pa ugotovilo dejstev, ki so bistvenega pomena za odločitev. Pri tem sodišče tožeči stranki ni omogočilo, da se izjasni o dejstvih, ki so pomembna za presojo njihove upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks kot tudi do opravičenosti do BPP.

Oprostitev plačila stroškov postopka velja tudi za pritožbeni postopek. Če stranka v postopku, v katerem je že bila oproščena plačila stroškov, vloži ponoven predlog, ga sodišče zavrže.

Ni mogoče soglašati s stališčem, da na podlagi premoženjskega stanja v času vložitve predloga za taksno oprostitev ni mogoče odločati o oprostitvi plačila tistih obveznosti, ki bodo v tem postopku za tožečo stranko morebiti še nastale. Opore v veljavnih določbah ZPP oz. ZST za takšen zaključek ni najti oz. ni mogoče sprejeti stališča, da je treba predlog za taksno oprostitev, ki je vložen predno je nastala taksna obveznost, zavrniti zaradi preuranjenosti.

Oškodovancu gre pravno priznana odškodnina za nepremoženjsko škodo, izvirajočo iz kaznivega dejanja grdega ravnanja v obsegu telesnih bolečin v višini 150.000,00 SIT in strahu v višini 150.000,00 SIT.

V primeru, ko je upnik oproščen plačila stroškov izvršilnega postopka (kamor sodijo tudi stroški izvršitelja), mora sodišče kot plačnik dela in stroškov izvršitelja poskrbeti, da se iz proračuna izvršitelju plačajo le tisti stroški in v takšni višini, do katere je izvršitelj dejansko upravičen v skladu s Pravilnikom o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom. Ker sodišču ta možnost zaradi opustitve izvršitelja, da sodišču vroči obračun plačila za delo in stroške izvršitelja pred njegovo dokončnostjo ni bila dana pred "dokončnostjo" obračuna, je sodišče utemeljeno poseglo v obračun izvršitelja in mu pravilno priznalo le tiste stroške, ki so utemeljeni po določilih Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.

Glede na določbo 1. odst. 14. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST) sklep o oprostitvi plačila taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vse vloge in dejanja, za katera je po 4. in 5. čl. navedenega zakona nastala obveznost tega dne ali pozneje. Glede na določbo 172. čl. ZPP pa sodišče lahko sklep o oprostitvi plačila stroškov, tudi sodnih taks, med postopkom razveljavi, če ugotovi, da stranka zmore stroške postopka.

Upravičenja, ki gredo imetnikom stanovanjske pravice, je občan lahko pridobil tudi na neformalen način, z izpolnjevanjem pogojev za uporabo stanovanja in pretekom roka iz 18. člena ZSR, v katerem bi ga stanodajalec sicer lahko izselil iz stanovanja. Z določbo 147. člena SZ je zakonodajalec določil spremembo (pravno preoblikovanje) stanovanjskega razmerja v najemno razmerje in s tem dal pravno varstvo tistim, ki jim je bilo stanovanje na podlagi stanovanjske pravice zakonito dodeljeno. Sprememba statusa prejšnjih imetnikov stanovanjske pravice zato ni možno šteti kot nedopustno razpolaganje v smislu 88. člena ZDen. Oprostitev plačila sodnih taks pri družbah ni mogoča, ker je ogrožanje preživljanja družbe že pojmovno izključeno.

Podano je nasprotje med razlogi sklepa in vsebino listin v spisu. Toženka namreč ni prvič podala predloga za oprostitev sodnih taks dne 12.7.1999, potem ko ji taksna obveznost že nastala, ampak že v pritožbi zoper sodbo, česar prvostopno sodišče ni upoštevalo.

Prvostopno sodišče je, ko je izdalo sklep o odmeri sodne takse, zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker pred tem ni odločalo o predlogu za oprostitev plačila sodne takse.

Če je delavec - strojevodja po splošnih aktih delodajalca dolžan dopustiti preverjanje delovne zmožnosti, tudi uporabo alkotesta, pomeni odklonitev alkotesta kršitev delovnih obveznosti (npr. neizpolnitev delovnih in drugih obveznosti).

Posledica popolne oprostitve v smislu 2. odst. 172. čl. ZPP/77 je, da se izplača iz sredstev sodišča tudi predujem za izvedenca.

Razporeditev zadeve v ustrezni vpisnik je del pisarniško-tehničnega poslovanja sodišča in ne pomeni odločanja o zadevi. Pravni red ne predvideva nobene formalne odločitve (sklep, odredba) o razporeditvi v vpisnik, zato zoper razporeditev tudi ni možna pritožba. Za odločanje v izvršilnih zadevah je stvarno pristojno okrajno sodišče, le-to pa je o zadevi tudi odločalo; tudi odločitev funkcionalno nepristojnega oddelka sodišča ne vpliva na zakonitost odločbe. Zoper potrdilo o dejstvih, ki so razvidna iz vpisnika oziroma spisa v smislu 75. čl. Sodnega reda, oz. zoper tako razvidna dejstva stranka nima pravice pritožbe. O oprostitvi plačila sodnih taks sodišče prve stopnje odloča glede na stanje v času odločanja.

Če stranka predlogu za taksno oprostitev tudi po posebnem pozivu sodišča ne predloži zahtevanih dokazil, sodišče predlog zavrne.

Po pravnomočno končanem pravdnem postopku ni več mogoče predlagati oprostitve plačila sodnih taks.

Sodišče v odškodninski pravdi oprosti plačila stroškov postopka tožnico, ki je dijakinja in jo v celoti preživljajo starši.

Oprostitev plačila stroškov postopka obsega oprostitev plačila taks in oprostitev plačila predujma za stroške prič, izvedencev, ogledov in sodnih oglasov, ne pa tudi plačila odvetniških stroškov.

Oprostitev plačila stroškov pooblaščenca nasprotne stranke ni možna.

Lastništvo nepremičnine, ki ne daje dohodka ali druge upoštevne koristi, samo po sebi ni razlog za zavrnitev predloga za oprostitev plačila taks. Pomembne so namreč vse okoliščine, ki opredeljujejo premoženjski položaj stranke.

Ker so bili epileptični napadi že podani ob prvem sojenju, sedaj niso nova škoda in ker je sodišče prve stopnje v svoji sodbi ugotovilo, da epilepsija ni posledica prometne nezgode, tožnik pa je s tem očitno soglašal, saj se zaradi nepremoženjske škode ni pritožil, je sodba v tem delu postala pravnomočna. O tožnikovem zahtevku je bilo tedaj že pravnomočno razsojeno in ker ta odločitev veže sodišče in stranke, sta sodišči pravilno uporabili določilo drugega odstavka 333. člena ZPP in v tem delu tožbo zavrgli oz. potrdili sklep. Sodišče prisodi oškodovancu denarno odškodnino, ki se v primeru izgube zaslužka izračuna tako, da se od tega, kar bi oškodovanec v določenem obdobju zaslužil, odšteje tisto, kar je dejansko zaslužil. Renta je odškodnina v denarni obliki, katere skupni znesek ni znan in se plačuje periodično, v vnaprej določenih zneskih. V poštev pride tedaj, ko je škoda bodoča in trajna in je ni mogoče izračunati vnaprej, ker ni gotovosti koliko časa bo trajala in kako se bodo spreminjale razmere: če se škoda zmanjša, se zmanjša tudi renta, če se poveča, se poveča tudi renta. Seveda pa mora obstajati gotovost o bodoči škodi.