134. člen ZPP

Po določilu prvega odstavka 242. člena ZPP ima priča pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče, kakor tudi do povračila izgubljenega zaslužka. Stroške priče mora kriti stranka, ki izvedbo dokaza z njenim zaslišanjem predlaga. Ker so v obravnavani zadevi priči s pristopom na narok stroški nastali, je očitno, da obvestila sodišča o nepotrebnosti udeležbe na naroku s strani delodajalca ni prejela. Čeprav ZPP v 134. členu dopušča možnost, da se policijskim uslužbencem vročajo pošiljke neposredno po predstojniku, pa to ne pomeni, da priča, ki takšnega obvestila predstojnika ni prejela (zaradi letnega dopusta, in ker je bilo vročeno dan pred narokom z napačnim datumom), do plačila nastalih stroškov ne bi bila upravičena. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno spremenilo odločitev sodišča prve stopnje in samo odločilo o višini stroškov, ki jih mora tožnica kot predlagateljica dokaza priči povrniti.

Ker je objektivno izkazano, da je bil prvotoženi hkrati tudi zakoniti zastopnik drugotožene stranke in v kritičnem času odsoten, niti ni relevantno, ali je stranka morebiti sama zakrivila to okoliščino. Dokler stranka ni seznanjena s tem, da teče zoper njo ustrezen postopek, ji je priznan privilegij, da s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje lahko prepreči izdajo zamudne sodbe. Institut vrnitve v prejšnje stanje tako omili vročanje po 141. členu ZPP v primeru, ko stranka ni mogla pričakovati, da bo prejela sodno pošiljko s takšnimi učinki.

Zakon ne predpisuje posebne oblike za pooblastilo za sprejemanje pisanj. Voljo za sklenitev pravnega posla pooblastitve za sprejemanje pisanj lahko pooblastitelj izrazi tudi s konkludentnim ravnanjem. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je prav ravnanje direktorja dolžnika, ki je svoji ženi očitno izročil žig dolžnika - pravne osebe (saj dolžnik sploh ne zatrjuje, da bi imenovana prišla do žiga protipravno ali samovoljno), šteti kot konkludentno dejanje pooblastitve za sprejemanje pisanj.

Za odločitev o pravilnosti vročanja vabila tožniku na sejo disciplinske komisije druge stopnje je bistveno, kdaj je bil o preklicu pooblastila obveščen pristojni organ, to pa je disciplinska komisija Vlade RS, ki je odločala o tožnikovem ugovoru. Ob smiselni uporabi 2. odst. 99. čl. ZPP, ki določa, da se mora preklic oz. odpoved pooblastila naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, bi morala tožnik oz. njegov pooblaščenec o preklicu pooblastila pravočasno obvestiti disciplinsko komisijo druge stopnje. Ta bi morala pisanja vročati tožniku osebno šele potem, ko bi izvedela za preklic. Skladno s 4. odst. 99. čl. ZPP je odvetnik dolžan opravljati dejanja za pooblastitelja še en mesec po odpovedi pooblastila, če je treba odvrniti kakšno škodo, ki bi lahko nastala zanj v tem času, te dolžnosti pa odvetnik nima, če pride do preklica pooblastila. Za sodišče je bistvenega pomena trenutek, ko preklic ali odpoved pooblastila začne učinkovati napram tretjim (to pa je s trenutkom seznanitve z odpovedjo oz. preklicem), ne pa ko pooblastilo preneha učinkovati v notranjem razmerju med pooblastiteljem in pooblaščencem. Tudi v primeru, če se določeno pisanje, katerega je treba vročiti na

Vročilnico kot potrdilo o vročitvi pa podpišeta prejemnik in vročevalec, v njej pa prejemnik zapiše z besedo na vročilnici dan prejema (1. odstavek 149. člena ZPP). Žig dolžnika, kadar je to pravna oseba, ni obligatorna sestavina povratnice. Povratnica v spisu, pripeta pri red.štev. 2, ima vse zgoraj navedene obligatorne sestavine, da jo je moč šteti kot verodostojen dokaz vročitve izvršilnega sklepa dolžniku. S pritožbeno trditvijo, da je povratnica kot izkaz vročitve hibna, ker na njej ni žiga dolžnika in ji zato ni mogoče priznati dokazne vrednosti vročitve, pritožnik zato ne more uspeti.

Na podlagi 1. odst. 142. čl. ZPP/77 se vročajo tožbe osebno stranki oziroma njenemu zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu. V primeru, da se vroča pravnim osebam se vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem ali delavcu, ki se najde v pisarni oziroma v poslovnem prostoru. Zato se v primeru likvidacije, ko tožena stranka nima več delavcev niti poslovnega prostora, vroča pisanja likvidacijski upraviteljici, ki je zakonita zastopnica likvidirane družbe v skladu s 1. odst. 138. čl. ZPP/77.

Na podlagi določbe 134. člena ZPP/77 se pravnim osebam pisanje vroča tako, da se izroči delavcu, ki se najde v pisarni oz. v poslovnem prostoru.

Tisti del potrdila o vročitvi, ki ga je sestavilo sodišče, namreč vsebina sodne pošiljke, je javna listina (230. čl. ZPP/77). Dokazne moči javne listine pa zgolj trditve pritožnice, češ da vabila na narok ni prejela, ne morejo omajati (prim. 3. odst. 230. čl. ZPP/77). Da je tožena stranka prejela 18.3.1999 sodno pošiljko, naslovljeno nanjo, pa potrjuje, kot je bilo že zapisano, zlasti njen žig na potrdilu. Drugačne zgolj pavšalne pritožbene trditve, ne morejo vzbuditi dvoma v to okoliščino.

Pravni osebi se vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je "pooblaščena za sprejem" (prvi odst. 134. člena ZPP/77). Zato ni pomembno, kdaj je sklep o plačilnem nalogu prejela "odgovorna oseba dolžnika", ali "oseba, pooblaščena za zastopanje tožene stranke", saj začetek teka roka za vložitev pravnega sredstva zakon ne veže na dan vročitve sodnega pisanja nobeni od teh oseb.

Ker je ugotovilo, da je bil zakoniti zastopnik tožene stranke v njenih poslovnih prostorih, a se ni hotel pojaviti pred vročevalcem, da bi sprejel tožbo, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je tožena stranka brez zakonitega razloga odklonila sprejem pisanja, zato je bila vročitev z nabitjem na vrata poslovnih prostorov opravljena pravilno. S tem je bil izpolnjen eden od pogojev za izdajo sodbe zaradi izostanka.

Pogoji za sodbo zaradi izostanka so vsebovani v členu 332/I Zakona o pravdnem postopku - ZPP, izpolnjeni pa morajo biti kumulativno, sicer taka oblika odločanja ne pride v poštev.

Ni potrebno, da bi bilo sodno pisanje izročeno osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ampak za vročitev pravni osebi zadostuje, da je izročeno delavcu, ki se najde v pisarni oz. v poslovnem prostoru.

Postopek vročanja mora biti izpeljan v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo R Slovenijo. Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe se uporabljajo neposredno.

Sodne pošiljke se po določbi 1. odst. 149. člena ZPP vročajo ob podpisu vročilnice (povratnice). Gre za listino, ki ima vse elemente javne listine (1. odst. 230. člena ZPP) in zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno (prejem sodnega pisanja). Dovoljeno pa je dokazovati, da so v njej ugotovljena dejstva neresnična (3. odst. 230. člena ZPP).

Ker je bila vročitev sodbe zaradi izostanka pravilno opravljena, tako, da je bilo sodno pisanje vročeno pooblaščeni osebi nogometnega kluba, drugih opravičljivih razlogov za zamudo pritožbenega roka pa ni bilo, je sodišče pravilno postopalo, ko je pritožbo kot prepozno zavrglo, podrejeni predlog za vrnitev v prejšnje stanje pa zavrnilo, ker za zamudo ni bilo opravičljivih razlogov.

Če zakoniti zastopnik pravne osebe ali (in) delavec, ki se najde v poslovnem prostoru, odkloni sprejem vabila na glavno obravnavo, in ga nato vročevalec pusti pri tajnici (v poslovnem prostoru pravne osebe), je vročitev pravilno opravljena in s tem vabilo na glavno obravnavo izkazano.

Glede na številne neuspele poskuse vročitve po pošti in sodnem kurirju na sedež pravne osebe, ker na njem ni nikogar, ki bi pisanje sprejel, kljub obvestilom pa ga nihče ne dvigne, je mogoče takšno ravnanje šteti za izogibanje vročitvi, kar je enako kot odklonitev sprejema. Zato je to pisanje mogoče vročiti ob uporabi pravil iz 144. čl. ZPP z nabitjem na vrata.

Samostojni podjetnik je sicer po 7. odst. 1. čl. ZGD opredeljen kot fizična oseba. Vendar pa je njegov položaj specifičen, saj podobno kot družba posluje s svojo firmo, z označbo dejavnosti z navedbo sedeža svojega obrata in z okrajšavo "s.p.". Navedba sedeža obrata ob podjetnikovem imenu ima tako enak značaj kot navedba sedeža gospodarske družbe. Zaradi urejenosti in varnosti pravnega prometa tako ne moti, če se je sodno pisanje (vabilo za narok) samostojnemu podjetniku kot fizični osebi v konkretnem primeru vročilo na sedežu njegovega obrata, ne pa na naslovu njegovega prebivališča. Ker je tožena stranka očitno organizirana kot pravna oseba tudi ne sme motiti, če ji je bilo sporno pisanje vročeno tako kot pravnim osebam, torej po 1. odst. 134. čl. ZPP. Pisanja (vabila za narok) ji tako ni bilo nujno vročiti osebno, ampak zadostuje, da je bilo vročeno osebi, ki je bila očitno pooblaščena za sprejem (saj je na povratnico odtisnila štampiljko tožene stranke), to je delavcu samostojnega podjetnika, ki se je našel na sedežu obrata (v pisarni oz. v poslovnem prostoru).

Kadar predlagatelja, ki je hkrati tudi subjekt vpisa, v postopku vpisa v sodni register zastopa pooblaščenec, ki je odvetnik, je treba vsa pisanja vročiti pooblaščencu in ne neposredno subjektu vpisa.

Izvršilno sodišče mora odpraviti napake v izvršilnem predlogu s smiselno uporabo določil pravdnega postopka in je posledica neuspešne poprave zavrženje ali presumirani umik izvšilnega predloga, ne pa ustavitev izvršilnega postopka.