25. člen ZFO-A
Občini, ki bi imela izračunan znesek primerne porabe po 20.a členu zakona za proračunsko leto 1999 višji kot znaša njen obseg razpoložljivih prihodkov ob upoštevanju ocene lastnih prihodkov po 25. členu zakona in ob upoštevanju določene finančne izravnave po drugem odstavku 24. člena zakona, se zagotovijo dodatna sredstva finančne izravnave. Do dodatnih sredstev finančne izravnave, ki se zagotavljajo občinam v obdobju štirih let, to je do 31. 12. 2002, so upravičene samo tiste občine, pri katerih lastni prihodki in finančna izravnava ob upoštevanju določb, da finančna izravnava lahko doseže največ 100% ocenjenih lastnih prihodkov, ne dosežejo 75% izračunanega obsega primerne porabe za občino. Mestnim občinam, ki so prejemale dopolnilna sredstva iz državnega proračuna in po uveljavitvi tega zakona do njih niso več upravičene se le-ta zagotovijo dve leti od dneva začetka uporabe tega zakona. Sredstva iz prejšnjega odstavka se zagotovijo v višini 30% od finančne izravnave, ki so bile tem mestnim občinam, ki so imele ta status na dan 31. 12. 1997, nakazana po prvem odstavku 24. člena zakona v proračunskem letu 1998.
- VSRS sodba III Ips 39/2012Vrhovno sodišče RS · 2014
Tožena stranka bi z ugovorom lahko uspela le, če bi trdila in dokazala, da je iz naslova prihodkov od dohodnine in finančnih izravnav (kamor se vštevajo tudi dodatna sredstva finančnih izravnav) tožeči stranki nakazala več sredstev, kot ji jih je bila po zakonu dolžna nakazati. To bi pomenilo, da bi tožeča stranka iz teh dveh naslovov prejela presežek proračunskih sredstev, ki bi jih tožeča stranka eventualno lahko porabila tudi za kritje vtoževanih stroškov.
Povezano: sklici 3Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 15. 7. 2014Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS sodba III Ips 39/2012Vrhovno sodišče RS · 15. 7. 2014
Tožena stranka bi z ugovorom lahko uspela le, če bi trdila in dokazala, da je iz naslova prihodkov od dohodnine in finančnih izravnav (kamor se vštevajo tudi dodatna sredstva finančnih izravnav) tožeči stranki nakazala več sredstev, kot ji jih je bila po zakonu dolžna nakazati. To bi pomenilo, da bi tožeča stranka iz teh dveh naslovov prejela presežek proračunskih sredstev, ki bi jih tožeča stranka eventualno lahko porabila tudi za kritje vtoževanih stroškov.