Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin (ZFO-A)

V zakonu o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94 in 45/97 – odločba US) se 4. člen spremeni tako, da se glasi: “Za vodenje poslovnih knjig ter izdelovanje letnih poročil občin kot tudi njenih ožjih delov (krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti) se uporabljajo do izdaje posebnih predpisov o vodenju teh knjig določbe predpisov, ki veljajo za državni proračun, kolikor ni s temi predpisi določeno drugače. Minister, pristojen za finance, izda podrobnejše predpise, ki urejajo vodenje poslovnih knjig in izdelovanje letnih poročil občin in njihovih ožjih delov.”

V 5. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: “Za izkazovanje prihodkov in odhodkov v bilanci prihodkov in odhodkov in za izkazovanje računa financiranja se uporabljajo določbe predpisov, ki veljajo za državni proračun, kolikor ni s temi predpisi določeno drugače.” Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi: “V bilance iz tega člena se vključujejo tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občin.”

V 9. členu se za besedama “župan občine” postavi pika, nadaljnje besedilo pa se črta. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: “Župan lahko pooblasti določene osebe za izvrševanje proračuna.”

V 10. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: “O najetju posojil iz 2. točke prejšnjega odstavka odloča župan.”

16. člen se spremeni tako, da se glasi: “Občine se lahko dolgoročno zadolžujejo za investicije, ki jih potrdi občinski svet. Pogodbe o zadolževanju sklepa župan na podlagi sprejetega proračuna in ob predhodnem soglasju ministra, pristojnega za finance. Soglasje je sestavni del pogodbe o zadolževanju. O zahtevi za izdajo soglasja minister, pristojen za finance, odloči v desetih dneh po vložitvi zahteve. Zahteva mora biti vložena na način, ki ga predpiše minister, pristojen za finance. Soglasja se ne izda, če je zahteva v nasprotju za zakonom. Pogodba, sklenjena v nasprotju z določbami drugega odstavka tega člena, je nična.”

V 17. členu se v prvem odstavku besedi “zagotovljene porabe” nadomestita z besedama “realiziranih prihodkov”. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: “Ne glede na prejšnji odstavek se občine lahko zadolžijo za financiranje stanovanjske gradnje, oskrbe z vodo ter za odvajanje in čiščenje odplak v obsegu, ki presega 10% realiziranih prihodkov v letu pred letom zadolževanja, če odplačilo glavnice in obresti v posameznem letu odplačila ne preseže 3% realiziranih prihodkov.”

V 18. členu se na koncu prvega odstavka doda nov stavek, ki se glasi: “Izdana soglasja se štejejo v obseg možnega zadolževanja občine.”

V 19. členu se besedi “zagotovljene porabe” nadomestita z besedama “realiziranih prihodkov”. Na koncu prvega odstavka se doda nov stavek, ki se glasi: “Izdana poroštva se štejejo v obseg možnega zadolževanja občine.”

20. člen se spremeni tako, da se glasi: “Sredstva, s katerimi občina lahko zagotovi izvajanje ustavnih in zakonskih nalog, se štejejo za primeren obseg sredstev za financiranje lokalnih zadev javnega pomena (v nadaljnjem besedilu: primerna poraba). Primerno porabo na prebivalca določi Državni zbor Republike Slovenije ob sprejemu državnega proračuna za posamezno proračunsko leto. Primerna poraba na prebivalca se določi kot povprečni znesek sredstev na prebivalca v Republiki Slovenji.”

Za 20. členom se doda nov 20.a člen, ki se glasi: Znesek primerne porabe za posamezno občino se določi tako, da se primerna poraba na prebivalca korigira z razmerjem površine, dolžine lokalnih cest, številom prebivalcev, mlajših od 15 let in številom prebivalcev, starejših od 65 let, glede na populacijo posamezne občine in povprečjem v državi. Tako se znesek primerne porabe za posamezno občino izračuna na naslednji način: PPi = (0,70 + 0,05*Ci + 0,05*Pi + 0,16*Mi + 0,04*Si)*ZP*Oi Pri tem je: text="PPi – primerni obseg sredstev za financiranje lokalnih potreb v posamezni občini; Ci – razmerje med dolžino lokalnih cest na prebivalca v posamezni občini in dolžino lokalnih cest na prebivalca v celotni državi; Pi – razmerje med površino posamezne občine na prebivalca in površino celotne države na prebivalca; Mi – razmerje med deležem oseb, mlajših od 15 let, v celotni populaciji posamezne občine in povprečjem teh deležev občin v državi na dan 1. januarja leta, v katerem se ugotavlja znesek primerne porabe za prihodnje leto; Si – razmerje med deležem oseb, starejših od 65 let, v celotni populaciji posamezne občine in povprečjem teh deležev občin v državi na dan 1. januarja leta, v katerem se ugotavlja znesek primerne porabe za prihodnje leto; ZP – primerna poraba na prebivalca; Oi – število oseb s stalnim bivališčem v posamezni občini na dan 1. januarja leta, v katerem se ugotavlja znesek primerne porabe za prihodnje leto po podatkih centralnega registra prebivalstva." Osnovni seštevek vseh koeficientov je 1,00. Pri izračunu za občine s sedežem v krajih, kjer so bili sedeži občin pred uveljavitvijo zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94, 69/94 in 69/94 – popr.) pa nimajo statusa mestnih občin, se namesto koeficienta 0,70 upošteva koeficient 0,74, tako, da je skupen seštevek koeficientov 1,04. Pri izračunu za mestne občine se namesto koeficienta 0,7 upošteva koeficient 0,78, tako, da je seštevek koeficientov 1,08.”

V 21. členu se v prvem in tretjem odstavku črta beseda “zagotovljene”.

V 22. členu se v prvem odstavku besedilo “Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:” nadomesti z besedilom “Prihodki občine za financiranje porabe so tudi:”. V tretji alinei se za besedo “krajevne” doda beseda “turistične”.

Prvi odstavek 23. člena se spremeni tako, da se glasi: “Občinam pripada 35% prihodkov iz dohodnine.”

24. člen se spremeni tako, da se glasi: “Občini, ki z lastnimi prihodki ne more zagotoviti svoje primerne porabe, izračunane na podlagi 20.a člena tega zakona, se zagotovijo sredstva za finančno izravnavo v državnem proračunu. Sredstva finančne izravnave lahko dosežejo največ 100% ocenjenih lastnih prihodkov. Vlada na predlog ministrstva, pristojnega za finance, določi zneske finančne izravnave za prihodnje proračunsko leto in o tem obvesti občine najkasneje do 30. septembra tekočega leta. Vlada do 30. septembra tekočega leta obvesti občine o dopolnjenih zneskih finančne izravnave za tekoče leto v primeru, da ocena lastnih prihodkov posamezne občine iz 25. člena tega zakona za tekoče leto za več kot 2% odstopa od ocene, ki je bila podlaga za izračun zneska finančne izravnave iz prejšnjega odstavka. Na podlagi določb prejšnjega odstavka določi vlada občini, za katero ugotovi, da ima obseg lastnih prihodkov realiziran v nižjem obsegu kot je bil prvotno ocenjen, nov znesek finančne izravnave. Občina, za katero vlada po določbah tega člena ugotovi, da ima obseg lastnih prihodkov realiziran v višjem obsegu, kot je bil prvotno ocenjen in je novo določen obseg finančne izravnave nižji od prvotnega, mora že nakazana sredstva finančne izravnave vrniti v državni proračun do 1. decembra tekočega leta. V primeru, da se občini določi nov znesek finančne izravnave, ki je nižji od prvotnega, se ji do konca leta nakaže samo ugotovljena razlika, do katere je upravičena. Po preteku proračunskega leta ministrstvo, pristojno za finance, na podlagi dejansko realiziranih prihodkov občin ugotovi dokončno višino pripadajočih sredstev finančne izravnave za posamezno občino. Ugotovljeni zneski presežkov ali primanjkljajev finančne izravnave iz preteklega leta, se poračunajo z določenimi sredstvi finančne izravnave do 30. septembra tekočega leta.

Za 24. členom se dodata nova 24.a in 24.b člen, ki se glasita: Če se združita dve ali več sosednjih občin v novo občino, je nova občina upravičena do dodatnih sredstev finančne izravnave, ki se določi za posamezno proračunsko leto. Osnovo za izračun povečanih sredstev finančne izravnave predstavlja seštevek določenih sredstev finančne izravnave v letu pred združitvijo v vseh občinah, ki se združijo. Če se združita dve sosednji občini, je nova občina upravičena do dodatnih 3% sredstev finančne izravnave, določenih za posamezno proračunsko leto. V primeru, da se združi več sosednjih občin, pa se določena sredstva finančne izravnave novi občini za posamezno proračunsko leto povečajo za 6%. Dodatna sredstva v predhodno navedenem obsegu se občinam od njihove združitve zagotavljajo tri proračunska leta.

Sredstva za finančno izravnavo se občini nakazujejo po dvanajstinah do 20. v mesecu za tekoči mesec. S proračunskimi sredstvi občina prosto razpolaga v skladu z zakonom.”

25. člen se spremeni tako, da se glasi: “Obseg lastnih prihodkov za posamezno občino ugotovi ministrstvo, pristojno za finance, v sodelovanju s posamezno občino in Davčno upravo Republike Slovenije. Pri izračunu se upoštevajo stopnje davčnih in nedavčnih dajatev, določene z zakonom. Če stopnje niso določene z zakonom, se upošteva povprečna stopnja v državi. Pri izračunu lastnih prihodkov iz prejšnjega odstavka se ne upoštevajo naslednji prihodki od: – obresti na depozite, – najemnin za stanovanja in poslovne prostore, – prodaje premoženja, – drugih prihodkov od premoženja, – vrnjenih depozitov, akreditivov in garantnih pisem, – nakupov in prodaje vrednostnih papirjev, – komunalnih prispevkov, – samoprispevka, – drugi prihodki od občanov za sofinanciranje določenih nalog in obveznosti na lokalni ravni. Na podlagi sklepa občinskega sveta, lahko občina zahteva, ne glede na določilo prejšnjega odstavka, da se ji sredstva iz naslova samoprispevka upoštevajo pri izračunu lastnih prihodkov.”

26. člen se spremeni tako, da se glasi: “Občini se v državnem proračunu lahko zagotovijo dodatna sredstva za sofinanciranje posameznih ukrepov in investicij, kadar obstaja v skladu z zakonom ali drugim predpisom poseben interes za njen razvoj. Občina sme uporabiti sredstva iz prejšnjega odstavka le za namene za katere so ji bila dodeljena. Obseg dodatnih sredstev, ki jih prejme občina, lahko predstavlja največ 70% sredstev od predvidenega obsega ukrepa ali investicije. Višino dodatnih sredstev za sofinanciranje po prejšnjem odstavku se izračuna na podlagi zneskov dejansko realizirane dohodnine posamezne občine za preteklo leto, izračunane na prebivalca v občini. Ob upoštevanju izračunanega deleža dohodnine na posameznega prebivalca v občini z izračunanim povprečnim deležem dohodnine na prebivalca občin v državi, se posamezni občini zagotovijo naslednja dodatna sredstva: text="-------------------------------------------------------------- Če znaša delež dohodnine na Je občina upravičena do prebivalca v občini v primerjavi dodatnih sredstev v s povprečjem teh deležev višini do: občin v državi: -------------------------------------------------------------- do 50% 70% nad 50% do 70% 60% nad 70% do 90% 50% nad 90% do 110% 40% nad 110% do 130% 30% nad 130% do 150% 20% nad 150% 10% --------------------------------------------------------------" Občine, ki so na podlagi programa investicij, sprejetega za posamezna področja na ravni države upravičene po tem členu do dodatnih sredstev iz državnega proračuna, morajo pred začetkom investicije dobiti soglasje ministrstva, pristojnega za finance. Pri izdaji soglasja je potrebno upoštevati investicijsko sposobnost občine. Način in postopke za izdajo soglasja predpiše minister, pristojen za finance. O dodelitvi dodatnih sredstev za sofinanciranje posameznih ukrepov in investicij po tem členu odloča Vlada Republike Slovenije, na predlog pristojnega ministra. Dodatne ukrepe po tem členu sprejme Vlada Republike Slovenije tudi za izvedbo prehoda na sistem financiranja občin po tem zakonu. Ne glede na prejšnje odstavke, se občinam na dvojezičnem območju iz državnega proračuna zagotovijo sredstva za financiranje dvojezičnosti in za izvajanje ustavnih pravic italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti.”

V 27. členu se v prvem odstavku besedilo “proračunov, ki so pomembni za ugotavljanje obsega sredstev za finančno izravnavo” nadomesti z besedilom “ter zadolževanju proračunov”.

V 28. členu se za besedilom “odškodnin po sodnih sklepih” vejica nadomesti z besedo “in” ter črta besedilo “in odškodnin po zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij”.

29. člen se črta.

Za 34. členom se doda novo 7.A poglavje in novi 34.a, 34.b, 34.c, 34.č, 34.d, 34.e, 34.f in 34.g člen, ki se glasijo: “7.A FINANCIRANJE NOVIH OBČIN

Do sprejetja proračunov novo oblikovanih občin za tekoče leto se financiranje občin začasno nadaljuje na podlagi proračuna prejšnje občine za enake naloge oziroma namene kot v letu pred oblikovanjem novih občin. Financiranje občin iz prejšnjega odstavka se začasno nadaljuje preko ločenega računa proračuna občine, ki je ustanovljena na območju sedeža prejšnje občine. S sredstvi na ločenem računu občine razpolagajo župani občin, ki so ustanovljene na območju prejšnje občine. Za razpolaganje s sredstvi na žiro računu proračuna lahko župani občin pooblastijo druge osebe in o tem obvestijo Agencijo Republike Slovenije za plačilni promet. Do sprejetja proračunov novo oblikovanih občin se vsi prihodki, razen prihodkov po drugem odstavku 25. člena tega zakona, razporejajo na račune občin po drugem odstavku tega člena. Za prehod na samostojno financiranje morajo vse novo oblikovane občine ministrstvu, pristojnemu za finance, predložiti ustrezno dokumentacijo, iz katere bo razvidno, da so: – sprejele zaključni račun proračuna prejšnje občine za preteklo leto, – sprejele proračun za tekoče leto, – določile delitveno razmerje presežka ali primanjkljaja, ugotovljenega po zaključnem računu proračuna prejšnje občine, – določile delitveno razmerje presežka ali primanjkljaja sredstev finančne izravnave iz preteklega leta, – določile delitveno razmerje nakazil tekoče finančne izravnave na ločen račun v obdobju začasnega financiranja, – določile delitveno razmerje za pokrivanje obveznosti do gospodarskih javnih služb in zavodov, katerih ustanovitelj je bila prejšnja občina. Po predložitvi dokumentacije ministrstvo, pristojno za finance, obvesti Agencijo Republike Slovenije za plačilni promet, da občina lahko prične poslovati s svojim žiro računom. Po tem obvestilu lahko občina od 1. v naslednjem mesecu dalje posluje s svojim žiro računom, sredstva iz obdobja začasnega financiranja pa prenese na svoj žiro račun.

V proračun občine za tekoče leto, ki ga sprejme občina po sprejetju zaključnega računa proračuna prejšnje občine za preteklo proračunsko leto, se vključi tudi pripadajoči del prihodkov in odhodkov, ki se je v obdobju začasnega financiranja izvrševal preko ločenega računa proračuna občine, ustanovljene na območju sedeža prejšnje občine.

Žiro računi prejšnjih občin se odpravijo najkasneje do 31. decembra leta, v katerem so začele delovati nove občine; če niso odpravljeni v tem obdobju, se po uradni dolžnosti odpravijo z 31. decembrom. Žiro računi ožjih delov občin, ki niso predvideni v statutih občin kot pravne osebe, se prav tako odpravijo do 31. decembra leta, v katerem so začele delovati nove občine. Če niso odpravljeni v tem obdobju, se odpravijo po uradni dolžnosti z 31. decembrom.

Novo oblikovane občine se ne smejo zadolževati, dajati soglasij in poroštev k zadolževanju, dokler niso urejena premoženjskopravna razmerja po zakonu o lokalni samoupravi. Po ureditvi medsebojnih premoženjskopravnih razmerij se smejo zadolževati in dajati poroštva le občine, ki na dan 31. decembra leta, ko je prenehala delovati prejšnja občina, niso presegle meje za zadolževanja in dajanje poroštev po določbah 17. in 19. člena tega zakona. Če za novo oblikovane občine ni moč ugotoviti realiziranih prihodkov v letu pred letom zadolževanja, se kot merilo uporabljajo ocenjeni prihodki v tekočem letu.

Samoprispevek, ki je bil uveden v prejšnji občini, se pobira v občinah, ki so ustanovljene na območju prejšnje občine. Nadzor nad uporabo sredstev iz prejšnjega odstavka izvajajo nadzorni odbori občin, v katerih se samoprispevek pobira.

Delavci, ki so bili na dan 31. decembra leta, pred začetkom delovanja novih občin zaposleni v občinski upravi prejšnje občine, ostanejo v delovnem razmerju v občini, ustanovljeni na območju sedeža prejšnje občine do sprejetja aktov o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi v vseh občinah, ustanovljenih na območju prejšnje občine. Sredstva za plače iz prejšnjega odstavka se do razporeditve delavcev v skladu z zakonom izplačujejo z ločenega računa občine, ki je ostala na sedežu prejšnje občine. Porabljena sredstva za ta namen se med novo oblikovane občine razdelijo skladno z dogovorom med župani novo oblikovanih občin. Sredstva za plače delavcev organov ožjih delov občin se zagotavljajo na način, določen v prejšnjem odstavku. Sredstva za pravice delavcev za primer trajnega zmanjšanja obsega dela ali zaradi tehnoloških, organizacijskih oziroma drugih operativnih razlogov, ki so priznane tem delavcem do 31. decembra proračunskega leta, v katerem so začele delovati novo oblikovane občine, se zagotovijo v proračunu občine, ki je ostala na sedežu prejšnje občine.

Vrednost točke oziroma kvadratnega metra površine za davek od premoženja po 1. in 2. točki 156. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 36/88 in 8/89 ter Uradni list RS, št. 48/90 in 7/93), se valorizira z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin, ki ga ugotovi Statistični urad Republike Slovenije za obdobje prvih devetih mesecev leta pred letom, za katero oziroma v katerem se davek odmerja, v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta.

Dokler občine ne določijo vrednosti točke za ugotovitev zneska nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, se vrednost točke s 1. januarjem tekočega leta valorizira z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin, ki ga ugotovi Statistični urad Republike Slovenije, za obdobje prvih devetih mesecev leta pred letom, za katero se nadomestilo odmerja, v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta.”

Za 34.g členom se doda novo 7.B poglavje in nov 34.h člen, ki se glasi: “7.B KAZENSKA DOLOČBA

Z denarno kaznijo do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba: – če ne izkazuje prihodkov in odhodkov v skladu s 5. členom tega zakona; – če uporabi sredstva proračuna v nasprotju z določili 6. člena tega zakona; – če uporabi sredstva državnega proračuna v nasprotju z določili 26. člena tega zakona. Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba, če ne sporoča podatkov v skladu s 27. členom tega zakona.”

Za 51. členom se doda novi 51.a člen, ki se glasi: Občinama Laško in Zagorje ob Savi se zagotovijo dodatna sredstva iz državnega proračuna za obveznosti iz naslova zadolžitve pred 1. 1. 1995, če te obveznosti presežejo 5% predvidenih prihodkov v posameznem proračunskem letu. Sredstva se zagotovijo v višini razlike do zapadle obveznosti.”

Določbe 6., 7., 8., 9., 10., prvega, drugega in četrtega odstavka 11. člena ter 12., 13. in 15. člena tega zakona se začnejo uporabljati s 1. januarjem 1999.

Občini, ki bi imela izračunan znesek primerne porabe po 20.a členu zakona za proračunsko leto 1999 višji kot znaša njen obseg razpoložljivih prihodkov ob upoštevanju ocene lastnih prihodkov po 25. členu zakona in ob upoštevanju določene finančne izravnave po drugem odstavku 24. člena zakona, se zagotovijo dodatna sredstva finančne izravnave. Do dodatnih sredstev finančne izravnave, ki se zagotavljajo občinam v obdobju štirih let, to je do 31. 12. 2002, so upravičene samo tiste občine, pri katerih lastni prihodki in finančna izravnava ob upoštevanju določb, da finančna izravnava lahko doseže največ 100% ocenjenih lastnih prihodkov, ne dosežejo 75% izračunanega obsega primerne porabe za občino. Mestnim občinam, ki so prejemale dopolnilna sredstva iz državnega proračuna in po uveljavitvi tega zakona do njih niso več upravičene se le-ta zagotovijo dve leti od dneva začetka uporabe tega zakona. Sredstva iz prejšnjega odstavka se zagotovijo v višini 30% od finančne izravnave, ki so bile tem mestnim občinam, ki so imele ta status na dan 31. 12. 1997, nakazana po prvem odstavku 24. člena zakona v proračunskem letu 1998.

Dokler novo oblikovane občine, ki bodo pričele delovati v proračunskem letu 1999, nimajo urejenih premoženjsko pravnih razmerij in sprejete premoženjsko delitvene bilance prejšnje občine, se ne smejo zadolževati in izdajati soglasij in poroštev po 17., 18. in 19. členu zakona. Po ureditvi medsebojnih premoženjsko pravnih razmerij, se smejo zadolževati in dajati poroštva le občine, ki niso po stanju 31. decembra 1998 presegle meje iz 17. in 19. člena zakona.

Sredstva za pokrivanje splošnih materialnih stroškov rednega obratovanja javnih zavodov na področju kulture, sredstva za amortizacijo ter sredstva za plače s prispevki in davki ter druge osebne prejemke na podlagi sistemizacije in zasedbe delovnih mest v skladu z zakonom, normativi in standardi ter s kolektivno pogodbo od 1. 1. 1999 v celoti zagotavlja občina ustanoviteljica ali soustanoviteljica, na območju katere je sedež javnega zavoda, v obsegu, ki ne sme biti realno nižji od skupne vrednosti proračunskih sredstev, ki so bile v te namene posameznemu javnemu zavodu zagotovljena v proračunskem letu 1998. Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za zavode za varstvo naravne in kulturne dediščine, SNG Maribor in Cankarjev dom. Če prihodki iz povečane dohodnine ne zadoščajo za pokrivanje vseh stroškov, navedenih v prvem odstavku tega člena, zagotovi Vlada Republike Slovenije dodatna sredstva za pokrivanje te razlike, v skupni vrednosti največ 500,000.000 tolarjev do 31. 12. 1999. Če posamezna občina tekoče ne izpolnjuje obveznosti iz prvega odstavka tega člena, to obveznost na predlog ministrstva, pristojnega za kulturo, neposredno izpolni Vlada Republike Slovenije iz sredstev dohodnine, ki se razporeja v proračune občin. Ministrstvo, pristojno za kulturo, financira oziroma sofinancira programe javnih zavodov na področju kulture in izvršuje nadzor nad izvajanjem tega člena. Ustanovitelji zavodov iz prvega odstavka tega člena so dolžni uskladiti akte o ustanovitvi s tem zakonom do 31. 12. 1999.

Občinski sveti morajo uskladiti statut in druge splošne akte občine s tem zakonom do rednih lokalnih volitev v letu 1998.

Minister, pristojen za finance izda predpise iz 5. člena tega zakona v 60 dneh po uveljavitvi tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS. Št. 411-01/94-39/42 Ljubljana, dne 22. julija 1998. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Janez Podobnik, dr. med. l. r.