Zakon o financiranju občin (uradno prečiščeno besedilo) (ZFO-UPB1)

S tem zakonom se ureja financiranje nalog, ki jih v skladu z ustavo in zakonom opravljajo občine.

Občinam pripadajo prihodki iz davkov in drugih dajatev, določenih v zakonu o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, št. 6/94 – odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-13/94-65, št. 45/94 – odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-144/94-18 in Uradni list RS, št. 57/94) in prihodki iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu s posebnimi zakoni.

Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene. Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev.

Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine. Župan lahko pooblasti določene osebe za izvrševanje proračuna.

Občine se smejo zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil. Občine izdajo vrednostne papirje v skladu z zakonom. Občine se ne smejo zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.

Občine se lahko dolgoročno zadolžujejo za investicije, ki jih potrdi občinski svet. Pogodbe o zadolževanju sklepa župan na podlagi sprejetega proračuna in ob predhodnem soglasju ministra, pristojnega za finance. Soglasje je sestavni del pogodbe o zadolževanju. V primeru, da občina ugotovi, da so obveznosti za odplačilo glavnice in obresti iz naslova obstoječega zadolževanja neugodne, lahko obstoječe zadolževanje nadomesti z novim ugodnejšim zadolževanjem. O zahtevi za izdajo soglasja minister, pristojen za finance, odloči v desetih dneh po vložitvi zahteve. Zahteva mora biti vložena na način, ki ga predpiše minister, pristojen za finance. Soglasja se ne izda, če je zahteva v nasprotju z zakonom. Pogodba, sklenjena v nasprotju z določbami drugega odstavka tega člena, je nična.

Občina se lahko zadolžuje le v obsegu, ki skupaj z obstoječim stanjem dolgov ne presega 20% realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov proračuna v letu pred letom zadolževanja brez prejetih donacij in transfernih prihodkov iz državnega proračuna za investicije in če odplačilo glavnic in obresti v posameznem letu odplačila ne preseže 5% realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov proračuna v letu pred letom zadolževanja, zmanjšanih za prejete donacije in transferne prihodke iz državnega proračuna za investicije. Ne glede na omejitev iz prejšnjega odstavka se lahko občina zadolžuje za financiranje investicij na področju osnovnega šolstva, stanovanjske gradnje, oskrbe z vodo in javne infrastrukture za ravnanje z odpadno vodo ter investicij, ki so sofinancirane iz sredstev skladov Evropske unije, če odplačilo glavnice in obresti v posameznem letu ne preseže dodatnih 3% realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov sprejetega proračuna, zmanjšanih za prejete donacije in transferne prihodke iz državnega proračuna za investicije in če doba odplačevanja ni daljša od ekonomske življenjske dobe investicije. Za leta odplačevanja posojila, za katera občina še nima sprejetega proračuna, se za določitev možnega obsega zadolževanja občine in odplačil glavnic in obresti upoštevajo realizirani prihodki iz bilance prihodkov in odhodkov proračuna v letu pred letom zadolževanja brez prejetih donacij in transfernih prihodkov iz državnega proračuna za investicije, za določitev obsega odplačil glavnice in obresti pa realizirani prihodki iz bilance prihodkov in odhodkov iz proračuna preteklega leta brez prejetih donacij in transfernih prihodkov iz državnega proračuna za investicije. V dovoljeni obseg zadolževanja iz prvega in drugega odstavka se štejejo leasingi, blagovni krediti in vsakršna druga oblika pogodbenega razmerja, ki pomeni dejansko zadolžitev in katere posledica je odplačevanje obveznosti iz občinskega proračuna.

Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljice so občine, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja. Izdana soglasja se štejejo v obseg možnega zadolževanja občine. S predpisom občine se določi, kdo odloča o soglasju iz prejšnjega odstavka. Občine z aktom o ustanovitvi skupnega javnega podjetja ali skupnega javnega zavoda določijo organ, ki odloča o soglasju iz prejšnjega odstavka in kriterijih za delitev obremenitev in prevzemanje obveznosti iz zadolževanja skupnega javnega podjetja ali skupnega javnega zavoda.

Občine smejo dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so, vendar največ do višine 5% realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov proračuna leta pred letom, v katerem se daje poroštvo. Izdana poroštva se štejejo v obseg možnega zadolževanja občine. S statutom ali odlokom občine je določeno, kdo odloča o dajanju poroštev iz prejšnjega odstavka.

Sredstva, s katerimi občina lahko zagotovi izvajanje ustavnih in zakonskih nalog, se štejejo za primeren obseg sredstev za financiranje lokalnih zadev javnega pomena (v nadaljnjem besedilu: primerna poraba). Primerno porabo na prebivalca določi Državni zbor Republike Slovenije ob sprejemu državnega proračuna za posamezno proračunsko leto. Primerna poraba na prebivalca se določi kot povprečni znesek sredstev na prebivalca v Republiki Slovenji.

Znesek primerne porabe za posamezno občino se določi tako, da se primerna poraba na prebivalca korigira z razmerjem površine, dolžine lokalnih cest, številom prebivalcev, mlajših od 15 let in številom prebivalcev, starejših od 65 let, glede na populacijo posamezne občine in povprečjem v državi. Tako se znesek primerne porabe za posamezno občino izračuna na naslednji način: PPi = (0,70 + 0,05*Ci + 0,05*Pi + 0,16*Mi + 0,04*Si)*ZP*Oi Pri tem je: PPi – primerni obseg sredstev za financiranje lokalnih potreb v posamezni občini; Ci – razmerje med dolžino lokalnih cest na prebivalca v posamezni občini in dolžino lokalnih cest na prebivalca v celotni državi; Pi – razmerje med površino posamezne občine na prebivalca in površino celotne države na prebivalca; Mi – razmerje med deležem oseb, mlajših od 15 let, v celotni populaciji posamezne občine in povprečjem teh deležev občin v državi na dan 1. januarja leta, v katerem se ugotavlja znesek primerne porabe za prihodnje leto; Si – razmerje med deležem oseb, starejših od 65 let, v celotni populaciji posamezne občine in povprečjem teh deležev občin v državi na dan 1. januarja leta, v katerem se ugotavlja znesek primerne porabe za prihodnje leto; ZP – primerna poraba na prebivalca; Oi – število oseb s stalnim bivališčem v posamezni občini na dan 1. januarja leta, v katerem se ugotavlja znesek primerne porabe za prihodnje leto po podatkih centralnega registra prebivalstva. Osnovni seštevek vseh koeficientov je 1,00. Pri izračunu za občine s sedežem v krajih, kjer so bili sedeži občin pred uveljavitvijo zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94, 69/94 in 69/94 – popr.) pa nimajo statusa mestnih občin, se namesto koeficienta 0,70 upošteva koeficient 0,74, tako, da je skupen seštevek koeficientov 1,04. Pri izračunu za mestne občine se namesto koeficienta 0,7 upošteva koeficient 0,78, tako, da je seštevek koeficientov 1,08.

Prihodki občine za financiranje porabe so: – davek na dediščine in darila, – davek na dobitke od iger na srečo, – davek na promet nepremičnin, – upravne takse, – posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic. Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občinam v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi. Za financiranje porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini, določeni s tem zakonom.

Prihodki občine za financiranje porabe so tudi: – davek od premoženja, – nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, – krajevne turistične takse, – komunalne takse, – pristojbine, – odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda, – odškodnine in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanje okolja, – prihodki uprave, – prihodki, določeni z drugimi akti. Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občinam v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.

Občinam pripada 35% prihodkov iz dohodnine. Prihodki iz prejšnjega odstavka se razporedijo na posamezne občine v razmerju med odmerjeno dohodnino zavezancev, ki imajo stalno bivališče v občini in odmerjeno dohodnino v državi, in sicer na podlagi podatkov za predpreteklo leto. Razmerja iz prejšnjega odstavka ugotavlja ministrstvo, pristojno za finance.

Občini, ki z lastnimi prihodki ne more zagotoviti svoje primerne porabe, izračunane na podlagi 20.a člena tega zakona, se zagotovijo sredstva za finančno izravnavo v državnem proračunu. Vlada na predlog ministrstva, pristojnega za finance, določi zneske finančne izravnave za prihodnje proračunsko leto in o tem obvesti občine najkasneje do 30. septembra tekočega leta. Vlada do 30. septembra tekočega leta obvesti občine o dopolnjenih zneskih finančne izravnave za tekoče leto v primeru, da ocena lastnih prihodkov posamezne občine iz 25. člena tega zakona za tekoče leto za več kot 2% odstopa od ocene, ki je bila podlaga za izračun zneska finančne izravnave iz prejšnjega odstavka. Na podlagi določb prejšnjega odstavka določi vlada občini, za katero ugotovi, da ima obseg lastnih prihodkov realiziran v nižjem obsegu kot je bil prvotno ocenjen, nov znesek finančne izravnave. Občina, za katero vlada po določbah tega člena ugotovi, da ima obseg lastnih prihodkov realiziran v višjem obsegu, kot je bil prvotno ocenjen in je novo določen obseg finančne izravnave nižji od prvotnega, mora že nakazana sredstva finančne izravnave vrniti v državni proračun do 1. decembra tekočega leta. V primeru, da se občini določi nov znesek finančne izravnave, ki je nižji od prvotnega, se ji do konca leta nakaže samo ugotovljena razlika, do katere je upravičena. Po preteku proračunskega leta ministrstvo, pristojno za finance, na podlagi dejansko realiziranih prihodkov občin ugotovi dokončno višino pripadajočih sredstev finančne izravnave za posamezno občino. Ugotovljeni zneski presežkov ali primanjkljajev finančne izravnave iz preteklega leta, se poračunajo z določenimi sredstvi finančne izravnave do 30. septembra tekočega leta.

Če se združita dve ali več sosednjih občin v novo občino, je nova občina upravičena do dodatnih sredstev finančne izravnave, ki se določi za posamezno proračunsko leto. Osnovo za izračun povečanih sredstev finančne izravnave predstavlja seštevek določenih sredstev finančne izravnave v letu pred združitvijo v vseh občinah, ki se združijo. Če se združita dve sosednji občini, je nova občina upravičena do dodatnih 3% sredstev finančne izravnave, določenih za posamezno proračunsko leto. V primeru, da se združi več sosednjih občin, pa se določena sredstva finančne izravnave novi občini za posamezno proračunsko leto povečajo za 6%. Dodatna sredstva v predhodno navedenem obsegu se občinam od njihove združitve zagotavljajo tri proračunska leta.

Sredstva za finančno izravnavo se občini nakazujejo po dvanajstinah do 20. v mesecu za tekoči mesec. S proračunskimi sredstvi občina prosto razpolaga v skladu z zakonom.

Obseg lastnih prihodkov za posamezno občino ugotovi ministrstvo, pristojno za finance, v sodelovanju s posamezno občino in Davčno upravo Republike Slovenije. Pri izračunu se upoštevajo stopnje davčnih in nedavčnih dajatev, določene z zakonom. Če stopnje niso določene z zakonom, se upošteva povprečna stopnja v državi. Pri izračunu lastnih prihodkov iz prejšnjega odstavka se ne upoštevajo naslednji prihodki od: – obresti na depozite, – najemnin za stanovanja in poslovne prostore, – prodaje premoženja, – drugih prihodkov od premoženja, – vrnjenih depozitov, akreditivov in garantnih pisem, – nakupov in prodaje vrednostnih papirjev, – komunalnih prispevkov, – samoprispevka, – drugi prihodki od občanov za sofinanciranje določenih nalog in obveznosti na lokalni ravni. Na podlagi sklepa občinskega sveta, lahko občina zahteva, ne glede na določilo prejšnjega odstavka, da se ji sredstva iz naslova samoprispevka upoštevajo pri izračunu lastnih prihodkov.

Občini se v državnem proračunu lahko zagotovijo dodatna sredstva za sofinanciranje posameznih nalog in investicij, kadar obstaja v skladu z zakonom ali drugim predpisom poseben interes za njen razvoj. Občina sme uporabiti sredstva iz prejšnjega odstavka le za namene za katere so ji bila dodeljena. Obseg dodatnih sredstev, ki jih prejme občina, lahko predstavlja največ 70% sredstev od predvidenega obsega naloge ali investicije. Višino dodatnih sredstev za sofinanciranje po prejšnjem odstavku se izračuna na podlagi zneskov dejansko realizirane dohodnine posamezne občine za preteklo leto, izračunane na prebivalca v občini. Ob upoštevanju izračunanega deleža dohodnine na posameznega prebivalca v občini z izračunanim povprečnim deležem dohodnine na prebivalca občin v državi, se posamezni občini zagotovijo naslednja dodatna sredstva: text="------------------------------------------------------------ Če znaša delež dohodnine na Je občina upravičena prebivalca v občini v primerjavi do dodatnih sredstev s povprečjem teh deležev v višini do: občin v državi: do 50% 70% nad 50% do 70% 60% nad 70% do 90% 50% nad 90% do 110% 40% nad 110% do 130% 30% nad 130% do 150% 20% nad 150% 10% ------------------------------------------------------------" Ne glede na določbe tretjega in četrtega odstavka se lahko občini iz državnega proračuna zagotovijo sredstva za sofinanciranje nalog in investicij v višini, določeni v področnih zakonih in njihovih podzakonskih predpisih oziroma v višini odobrenih sredstev strukturne, kohezijske ali predpristopne politike. Občina lahko začne z investicijo, za katero je upravičena do dodatnih sredstev iz državnega proračuna, na podlagi sklepa ministrstva, pristojnega za področje, v katero investicija spada. Pred izdajo sklepa mora pristojno ministrstvo dobiti predhodno soglasje ministrstva, pristojnega za finance, k finančnemu pokritju investicije. Ne glede na prejšnje odstavke, se občinam na dvojezičnem območju iz državnega proračuna zagotovijo sredstva za financiranje dvojezičnosti in za izvajanje ustavnih pravic italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti.

Občine so upravičene do dodatnih sredstev za sofinanciranje investicij na področju regionalnih razvojnih programov in izvajanja strukturne, kohezijske ali predpristopne politike na lokalni ravni. Sredstva v višini 3% skupne primerne porabe vseh občin se zagotovijo na posebni proračunski postavki državnega proračuna. Minister, pristojen za lokalno samoupravo in regionalno politiko, natančneje določi namen in kriterije porabe sredstev proračunske postavke iz prejšnjega odstavka in v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, predpiše način in postopek odobritve dodatnih sredstev. Dodatna sredstva iz prvega odstavka se občini nakazujejo na podlagi pogodbe o sofinanciranju investicije in po enakih pravilih kot sredstva za financiranje razvojnih projektov.

Občinam, ki v skladu z zakonom organizirajo skupno opravljanje posameznih nalog občinske uprave, se v tekočem letu zagotavlja dodatna dotacija iz sredstev državnega proračuna v višini 50% v preteklem letu realiziranih odhodkov občinskih proračunov za financiranje skupnega opravljanja nalog. Minister, pristojen za lokalno samoupravo in regionalno politiko, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, predpiše vsebino in način evidentiranja odhodkov občinskega proračuna za financiranje nalog občinske uprave, ki jih občina opravlja skupaj z drugimi občinami. Sredstva dotacije se nakazujejo posamezni občini po dvanajstinah do dvajsetega v mesecu za tekoči mesec.

Sredstva za finančno izravnavo, ki jih prejme občina, se ne smejo zaseči za plačilo dospelih obveznosti iz naslova zadolžitve, odškodnin po sodnih sklepih in odškodnin po zakonu o denacionalizaciji.

Če dediščina oziroma darilo obsega nepremičnine, ki ležijo na območju ene občine, pripada davek od dediščin in daril občini, kjer nepremičnina leži. Če dediščina oziroma darilo obsega nepremičnine, ki ležijo v več občinah, pripada davek od dediščin in daril občinam sorazmerno z vrednostjo posameznih delov dediščine oziroma darila, ki leži na območju posameznih občin. Če dediščina oziroma darilo obsega samo premično premoženje, pripada davek od dediščin in daril občini, kjer ima davčni zavezanec stalno prebivališče; če nima stalnega prebivališča v državi, pripada davek občini, kjer ima začasno bivališče; če nima začasnega bivališča v državi, pripada davek občini, kjer ima darovalec oziroma je imel zapustnik stalno prebivališče. Če dediščina oziroma darilo obsega nepremično in premično premoženje, davek od dediščin in daril pripada občinam upoštevaje določbe prejšnjih odstavkov.

Davek na dobitke od iger na srečo pripada občini, kjer ima prejemnik dobitka stalno prebivališče; če nima stalnega prebivališča v državi, pripada davek občini, kjer ima začasno bivališče; če nima začasnega bivališča v državi, pripada davek občini, kjer je sedež izplačevalca dobitka.

Davek na promet nepremičnin pripada občini, kjer nepremičnina leži.

Davek od premoženja od stavb in davek od premoženja od prostorov za počitek oziroma rekreacijo pripadata občini, na območju katere je stavba oziroma prostor za počitek oziroma rekreacijo. Davek od premoženja od plovnih objektov pripada občini, kjer ima davčni zavezanec stalno prebivališče.

Posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic pripada občini, kjer se igralni avtomat uporablja.

Do sprejetja proračunov novo oblikovanih občin za tekoče leto se financiranje občin začasno nadaljuje na podlagi proračuna prejšnje občine za enake naloge oziroma namene kot v letu pred oblikovanjem novih občin. Financiranje občin iz prejšnjega odstavka se začasno nadaljuje preko ločenega računa proračuna občine, ki je ustanovljena na območju sedeža prejšnje občine. S sredstvi na ločenem računu občine razpolagajo župani občin, ki so ustanovljene na območju prejšnje občine. Za razpolaganje s sredstvi na žiro računu proračuna lahko župani občin pooblastijo druge osebe in o tem obvestijo Agencijo Republike Slovenije za plačilni promet. Do sprejetja proračunov novo oblikovanih občin se vsi prihodki, razen prihodkov po drugem odstavku 25. člena tega zakona, razporejajo na račune občin po drugem odstavku tega člena. Za prehod na samostojno financiranje morajo vse novo oblikovane občine ministrstvu, pristojnemu za finance, predložiti ustrezno dokumentacijo, iz katere bo razvidno, da so: – sprejele zaključni račun proračuna prejšnje občine za preteklo leto, – sprejele proračun za tekoče leto, – določile delitveno razmerje presežka ali primanjkljaja, ugotovljenega po zaključnem računu proračuna prejšnje občine, – določile delitveno razmerje presežka ali primanjkljaja sredstev finančne izravnave iz preteklega leta, – določile delitveno razmerje nakazil tekoče finančne izravnave na ločen račun v obdobju začasnega financiranja, – določile delitveno razmerje za pokrivanje obveznosti do gospodarskih javnih služb in zavodov, katerih ustanovitelj je bila prejšnja občina. Po predložitvi dokumentacije ministrstvo, pristojno za finance, obvesti Agencijo Republike Slovenije za plačilni promet, da občina lahko prične poslovati s svojim žiro računom. Po tem obvestilu lahko občina od 1. v naslednjem mesecu dalje posluje s svojim žiro računom, sredstva iz obdobja začasnega financiranja pa prenese na svoj žiro račun.

V proračun občine za tekoče leto, ki ga sprejme občina po sprejetju zaključnega računa proračuna prejšnje občine za preteklo proračunsko leto, se vključi tudi pripadajoči del prihodkov in odhodkov, ki se je v obdobju začasnega financiranja izvrševal preko ločenega računa proračuna občine, ustanovljene na območju sedeža prejšnje občine.

Žiro računi prejšnjih občin se odpravijo najkasneje do 31. decembra leta, v katerem so začele delovati nove občine; če niso odpravljeni v tem obdobju, se po uradni dolžnosti odpravijo z 31. decembrom. Žiro računi ožjih delov občin, ki niso predvideni v statutih občin kot pravne osebe, se prav tako odpravijo do 31. decembra leta, v katerem so začele delovati nove občine. Če niso odpravljeni v tem obdobju, se odpravijo po uradni dolžnosti z 31. decembrom.

Novo oblikovane občine se ne smejo zadolževati, dajati soglasij in poroštev k zadolževanju, dokler niso urejena premoženjskopravna razmerja po zakonu o lokalni samoupravi. Po ureditvi medsebojnih premoženjskopravnih razmerij se smejo zadolževati in dajati poroštva le občine, ki na dan 31. decembra leta, ko je prenehala delovati prejšnja občina, niso presegle meje za zadolževanja in dajanje poroštev po določbah 17. in 19. člena tega zakona. Če za novo oblikovane občine ni moč ugotoviti realiziranih prihodkov v letu pred letom zadolževanja, se kot merilo uporabljajo ocenjeni prihodki v tekočem letu.

Samoprispevek, ki je bil uveden v prejšnji občini, se pobira v občinah, ki so ustanovljene na območju prejšnje občine. Nadzor nad uporabo sredstev iz prejšnjega odstavka izvajajo nadzorni odbori občin, v katerih se samoprispevek pobira.

Delavci, ki so bili na dan 31. decembra leta, pred začetkom delovanja novih občin zaposleni v občinski upravi prejšnje občine, ostanejo v delovnem razmerju v občini, ustanovljeni na območju sedeža prejšnje občine do sprejetja aktov o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi v vseh občinah, ustanovljenih na območju prejšnje občine. Sredstva za plače iz prejšnjega odstavka se do razporeditve delavcev v skladu z zakonom izplačujejo z ločenega računa občine, ki je ostala na sedežu prejšnje občine. Porabljena sredstva za ta namen se med novo oblikovane občine razdelijo skladno z dogovorom med župani novo oblikovanih občin. Sredstva za plače delavcev organov ožjih delov občin se zagotavljajo na način, določen v prejšnjem odstavku. Sredstva za pravice delavcev za primer trajnega zmanjšanja obsega dela ali zaradi tehnoloških, organizacijskih oziroma drugih operativnih razlogov, ki so priznane tem delavcem do 31. decembra proračunskega leta, v katerem so začele delovati novo oblikovane občine, se zagotovijo v proračunu občine, ki je ostala na sedežu prejšnje občine.

Vrednost točke oziroma kvadratnega metra površine za davek od premoženja po 1. in 2. točki 156. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 36/88 in 8/89 ter Uradni list RS, št. 48/90 in 7/93), se valorizira z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin, ki ga ugotovi Statistični urad Republike Slovenije za obdobje prvih devetih mesecev leta pred letom, za katero oziroma v katerem se davek odmerja, v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta.

Dokler občine ne določijo vrednosti točke za ugotovitev zneska nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, se vrednost točke s 1. januarjem tekočega leta valorizira z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin, ki ga ugotovi Statistični urad Republike Slovenije, za obdobje prvih devetih mesecev leta pred letom, za katero se nadomestilo odmerja, v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta.

Občinama Laško in Zagorje ob Savi se zagotovijo dodatna sredstva iz državnega proračuna za obveznosti iz naslova zadolžitve pred 1. 1. 1995, če te obveznosti presežejo 5% predvidenih prihodkov v posameznem proračunskem letu. Sredstva se zagotovijo v višini razlike do zapadle obveznosti.

Določbe 6., 7., 8., 9., 10., prvega, drugega in četrtega odstavka 11. člena ter 12., 13. in 15. člena tega zakona se začnejo uporabljati s 1. januarjem 1999.

Občini, ki bi imela izračunan znesek primerne porabe po 20.a členu zakona za proračunsko leto 1999 višji kot znaša njen obseg razpoložljivih prihodkov ob upoštevanju ocene lastnih prihodkov po 25. členu zakona in ob upoštevanju določene finančne izravnave po drugem odstavku 24. člena zakona, se zagotovijo dodatna sredstva finančne izravnave. Mestnim občinam, ki so prejemale dopolnilna sredstva iz državnega proračuna in po uveljavitvi tega zakona do njih niso več upravičene se le-ta zagotovijo dve leti od dneva začetka uporabe tega zakona. Sredstva iz prejšnjega odstavka se zagotovijo v višini 30% od finančne izravnave, ki so bile tem mestnim občinam, ki so imele ta status na dan 31. 12. 1997, nakazana po prvem odstavku 24. člena zakona v proračunskem letu 1998.

Dokler novo oblikovane občine, ki bodo pričele delovati v proračunskem letu 1999, nimajo urejenih premoženjsko pravnih razmerij in sprejete premoženjsko delitvene bilance prejšnje občine, se ne smejo zadolževati in izdajati soglasij in poroštev po 17., 18. in 19. členu zakona. Po ureditvi medsebojnih premoženjsko pravnih razmerij, se smejo zadolževati in dajati poroštva le občine, ki niso po stanju 31. decembra 1998 presegle meje iz 17. in 19. člena zakona.

Občinski sveti morajo uskladiti statut in druge splošne akte občine s tem zakonom do rednih lokalnih volitev v letu 1998.

Minister, pristojen za finance izda predpise iz 5. člena tega zakona v 60 dneh po uveljavitvi tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju občin – ZFO-B (Uradni list RS, št. 90/05) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

Minister, pristojen za lokalno samoupravo in regionalno politiko, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, v treh mesecih od uveljavitve tega zakona izda pravilnika iz drugega odstavka 26.a člena in iz drugega odstavka 26.b člena zakona.

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati drugi in tretji stavek 40. člena Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2004 in 2005 (Uradni list RS, št. 130/03).

Določbe 26.a in 26.b člena zakona se začnejo uporabljati s 1. januarjem 2006.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.