298.č člen ZIZ
(Hujše disciplinske kršitve)
Dejanja izvršitelja, ki pomenijo hujše disciplinske kršitve, so:
1.če izvršitelj krši pravilo vrstnega reda izvršilnih zadev;
2.če izvršitelj pri opravi dejanj izvršbe oziroma zavarovanja ne upošteva osebnega dostojanstva strank in udeležencev postopka ali se neprimerno obnaša;
3.če izvršitelj pri opravi dejanj izvršbe in zavarovanja ali pri opravi drugih dejanj po tretjem odstavku 7. člena tega zakona krši določbe tega ali drugega zakona ali pravila podzakonskih aktov;
4.če izvršitelj z dolžnikovim premoženjem ne ravna v skladu z določili zakona in po pravilih podzakonskih aktov;
5.če izvršitelj ne začne z opravo izvršilnih dejanj takoj oziroma najkasneje v tridesetih dneh po prejemu dokazila o plačilu varščine oziroma po vročitvi sklepa, s katerim je določen za izvršitelja, ali če takoj po opravljenih dejanjih izvršbe in zavarovanja ne sestavi poročila in obračuna;
6.če izvršitelj odmeri ali zaračuna plačilo za svoje delo ali stroške v nasprotju s predpisano tarifo;
7.če izvršitelj zahteva višjo varščino, kot je določena s tarifo, varščine ne hrani na skrbniškem računu ali z njo ravna v nasprotju z določbami tega zakona ali podzakonskih predpisov, ki urejajo poslovanje in plačilo izvršitelja;
8.če izvršitelj v imenu ali za upnika v zvezi z zadevami, ki mu jih je sodišče s sklepom dodelilo v delo, opravi dejanje, ki ni dejanje izvršbe in zavarovanja;
9.če izvršitelj posreduje podatke o upniku, dolžniku ali druge podatke in listine o dejanjih izvršbe in zavarovanja ali omogoči vpogled v take podatke in listine osebi, ki do teh podatkov ni upravičena;
10.če izvršitelj neupravičeno zavlačuje opravo dejanj izvršbe ali zavarovanja;
11.če izvršitelj ne predlaga izločitve, ko so za to podani zakonski razlogi;
12.če izvršitelj ne izpolnjuje obveznosti strokovnega izobraževanja;
13.če izvršitelj v roku ne predloži podatkov za evidence, ki jih vodi ministrstvo, pristojno za pravosodje, ali če ne vodi evidence zadev, ki jih prejme v izvršitev;
14.če izvršitelj ne posreduje zahtevanih podatkov ali ne predloži zahtevanih listin ali ne predloži letnega poročila ali odkloni sodelovanje pri nadzoru opravljanja službe izvršitelja ali ne izvrši ukrepov, ki so bili pri nadzoru odrejeni po določbah tega zakona;
15.če izvršitelj ne opravi druge dražbe ali ponovne prodaje z neposredno pogodbo najpozneje v dveh mesecih po prejemu upnikovega obvestila;
16.če izvršitelj oglašuje svojo dejavnost;
17.če izvršitelj načina in datuma prodaje stvari ne določi in zabeleži v rubežnem zapisniku takoj po opravljenem rubežu oziroma po prejemu sklepa o prodaji stvari;
18.če redno ne plačuje članarine in drugih prispevkov zbornici;
19.če zaposli ali ima zaposleno osebo, ki je obsojena za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, na kazen zapora šest mesecev ali na hujšo kazen.
- VSM Sklep I Ip 180/2022Višje sodišče v Mariboru · 2022
Ni dvoma, da lahko pomočniki izvršitelja samostojno opravijo izvršilni dejanji rubeža vozila in odvzema registrskih tablic, vendar pa smejo to v skladu z drugim odstavkom 38.a člena Pravilnika storiti šele po tem, ko je izvršitelj dolžniku vročil sklep o izvršbi, če ta predhodno še ni bil vročen (72. člen Pravilnika), in ga pozval na prostovoljno izpolnitev obveznosti (73. člen Pravilnika). V skladu s Pravilnikom mora torej izvršitelj sam priti na kraj rubeža in opraviti dejanja iz 72. in 73. člena Pravilnika, nato pa njegova prisotnost ni potrebna in lahko pomočnik izvršitelja samostojno opravi posamezna izvršilna dejanja iz drugega odstavka 38.a člena Pravilnika. Pravilnik torej nekatera opravila v okviru opravljanja izvršbe šteje za tako pomembna, da so zaupana izključno izvršitelju kot tistemu, ki mu je poverjeno opravljanje javne službe izvršitelja in ki izpolnjuje tudi z zakonom predpisane pogoje za opravljanje te javne službe, vključno z ustrezno minimalno izobrazbo, delovnimi izkušnjami, izpitom za izvršitelja in osebnostno primernostjo, tj. da je vreden javnega zaupanja. Izvedbe opravil, ki so v skladu z ZIZ in Pravilnikom zaupana izključno v opravo izvršitelju, izvršit
- UPRS sodba I U 933/2014Upravno sodišče RS · 2015
Zaradi možnega vsebinskega prekrivanja razloga za razrešitev iz 7. točke 1. odstavka 281. člena ZIZ/2013 s taksativno določenimi hujšimi disciplinskimi kršitvami iz 298.č člena ZIZ/2013 in zaradi različno urejenega postopka razrešitve za primer, če glede (ne)vrednosti javnega zaupanja odloča samo minister, ali pa v primeru, če o tem odločajo disciplinski organi, mora odločitev v prvem primeru vsebovati tudi posebno utemeljitev, zakaj je bil v konkretnem primeru nujno potreben najstrožji ukrep brez uvedbe disciplinskega postopka. Tek izvršilnega postopka zoper tožnika, blokada njegovih računov v daljšem obdobju v času nadzora, skupaj z obravnavanim razlogom precejšnje neurejenosti pisarne, ki je v konkretnem primeru prerasla v malomarno, nevestno delo s spisi, vključno z neustreznimi evidencami in shranjevanjem spisov ter odzivanjem na pozive sodišč, po presoji sodišča tvori zadostno podlago za oceno, da je tožena stranka lahko uvedla postopek razrešitev tožnika in da ni šlo za arbitrarno izogibanje disciplinskemu postopku. Ko gre za vprašanje, ali je nekdo vreden javnega zaupanja ali ne, niti ni nujno, da negativne posledice zaradi kršitev predpisov in standardov že
- VSRS Sodba X Ips 12/2013Vrhovno sodišče RS · 2014
Za razrešitev izvršitelja na podlagi 1. točke prvega odstavka 287. člena ZIZ v zvezi s 7. točko prvega odstavka in tretjim odstavkom 281. člena ZIZ je pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje edino dejstvo, ki ga mora upravni organ ugotoviti preden izda odločbo o razrešitvi izvršitelja; v odločbi pa je dolžan obrazložiti zgolj to, zakaj ocenjuje, da je izvršitelj zaradi obsodbe moralno nevreden za opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja. Pri tem upravni organ ne sme (ponovno) ugotavljati dejanskega stanja v zvezi s kaznivim dejanjem ali (ponovno) uporabljati in razlagati materialnega prava v zvezi z ugotovljenim dejanskim stanjem, saj bi v nasprotnem primeru posegel v pravnomočno odločbo kazenskega sodišča (glej tudi določbe tretjega odstavka 147. člena in 149. člena ZUP). Opisan poseg pa je mogoč le v primerih in po postopku, določenih z zakonom (158. člen Ustave RS).
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 10. 5. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSM Sklep I Ip 180/2022Višje sodišče v Mariboru · 10. 5. 2022
Ni dvoma, da lahko pomočniki izvršitelja samostojno opravijo izvršilni dejanji rubeža vozila in odvzema registrskih tablic, vendar pa smejo to v skladu z drugim odstavkom 38.a člena Pravilnika storiti šele po tem, ko je izvršitelj dolžniku vročil sklep o izvršbi, če ta predhodno še ni bil vročen (72. člen Pravilnika), in ga pozval na prostovoljno izpolnitev obveznosti (73. člen Pravilnika). V skladu s Pravilnikom mora torej izvršitelj sam priti na kraj rubeža in opraviti dejanja iz 72. in 73. člena Pravilnika, nato pa njegova prisotnost ni potrebna in lahko pomočnik izvršitelja samostojno opravi posamezna izvršilna dejanja iz drugega odstavka 38.a člena Pravilnika. Pravilnik torej nekatera opravila v okviru opravljanja izvršbe šteje za tako pomembna, da so zaupana izključno izvršitelju kot tistemu, ki mu je poverjeno opravljanje javne službe izvršitelja in ki izpolnjuje tudi z zakonom predpisane pogoje za opravljanje te javne službe, vključno z ustrezno minimalno izobrazbo, delovnimi izkušnjami, izpitom za izvršitelja in osebnostno primernostjo, tj. da je vreden javnega zaupanja. Izvedbe opravil, ki so v skladu z ZIZ in Pravilnikom zaupana izključno v opravo izvršitelju, izvršit
- UPRS sodba I U 933/2014Upravno sodišče RS · 21. 1. 2015
Zaradi možnega vsebinskega prekrivanja razloga za razrešitev iz 7. točke 1. odstavka 281. člena ZIZ/2013 s taksativno določenimi hujšimi disciplinskimi kršitvami iz 298.č člena ZIZ/2013 in zaradi različno urejenega postopka razrešitve za primer, če glede (ne)vrednosti javnega zaupanja odloča samo minister, ali pa v primeru, če o tem odločajo disciplinski organi, mora odločitev v prvem primeru vsebovati tudi posebno utemeljitev, zakaj je bil v konkretnem primeru nujno potreben najstrožji ukrep brez uvedbe disciplinskega postopka. Tek izvršilnega postopka zoper tožnika, blokada njegovih računov v daljšem obdobju v času nadzora, skupaj z obravnavanim razlogom precejšnje neurejenosti pisarne, ki je v konkretnem primeru prerasla v malomarno, nevestno delo s spisi, vključno z neustreznimi evidencami in shranjevanjem spisov ter odzivanjem na pozive sodišč, po presoji sodišča tvori zadostno podlago za oceno, da je tožena stranka lahko uvedla postopek razrešitev tožnika in da ni šlo za arbitrarno izogibanje disciplinskemu postopku. Ko gre za vprašanje, ali je nekdo vreden javnega zaupanja ali ne, niti ni nujno, da negativne posledice zaradi kršitev predpisov in standardov že
- VSRS Sodba X Ips 12/2013Vrhovno sodišče RS · 8. 5. 2014
Za razrešitev izvršitelja na podlagi 1. točke prvega odstavka 287. člena ZIZ v zvezi s 7. točko prvega odstavka in tretjim odstavkom 281. člena ZIZ je pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje edino dejstvo, ki ga mora upravni organ ugotoviti preden izda odločbo o razrešitvi izvršitelja; v odločbi pa je dolžan obrazložiti zgolj to, zakaj ocenjuje, da je izvršitelj zaradi obsodbe moralno nevreden za opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja. Pri tem upravni organ ne sme (ponovno) ugotavljati dejanskega stanja v zvezi s kaznivim dejanjem ali (ponovno) uporabljati in razlagati materialnega prava v zvezi z ugotovljenim dejanskim stanjem, saj bi v nasprotnem primeru posegel v pravnomočno odločbo kazenskega sodišča (glej tudi določbe tretjega odstavka 147. člena in 149. člena ZUP). Opisan poseg pa je mogoč le v primerih in po postopku, določenih z zakonom (158. člen Ustave RS).
- UPRS sklep II U 24/2013Upravno sodišče RS · 29. 1. 2014
Iz določb ZIZ ne izhaja, da ima tožnik kot predlagatelj predloga za uvedbo disciplinskega postopka status stranke in to ne v upravnem in tudi ne v sodnem postopku. Po tretjem odstavku 298.d člena ZIZ ima pravico do vložitve pritožbe zoper odločbo ministra, pristojnega za pravosodje, ki odloča v disciplinskem postopku na prvi stopnji, le izvršitelj, ne pa tudi predlagatelj predloga. Aktivne udeležbe predlagatelja predloga v samem disciplinskem postopku pa tudi ne predvideva Pravilnik. Izpodbijani sklep zato v ničemer ni posegel v pravice tožnika in z odpravo akta njegov pravni položaj ne bi bil izboljšan. Tako tudi naslovno sodišče v sklepu I U 2183/2009 z dne 20. 10. 2010, I U 788/2013 z dne 17. 9. 2013 in v podobni zadevi Vrhovno sodišče v sklepu, I Up 350/2010 z dne 19. 5. 2011.
- VSK sodba Cp 256/2008Višje sodišče v Kopru · 4. 6. 2008
Avtomobil, ki je bil predmet izvršbe na premičnine, je bil ob vložitvi tožbe že prodan na javni dražbi. To pomeni, da je kupec pridobil stvar prosto vseh bremen in postal lastnik stvari tudi v primeru, ko dolžnik ni bil njen lastnik. Ob gornji dejanski ugotovitvi, da je bil avtomobil prodan na javni dražbi, pridemo ob pravilni uporabi materialnega prava do zaključka, da tožeča stranka ni lastnica predmeta izvršbe (ni bila lastnica že ob vložitvi tožbe) in je njen zahtevek na ugotovitev nedopustnosti izvršbe potrebno zavrniti. Prvotožena stranka se je poplačala kot upnica v izvršilnem postopku na podlagi sklepa sodišča. Ob takem dejanskem stanju je materialnopravno napačen zaključek sodišča, da za poplačilo ni bilo pravne podlage, oziroma je ta odpadla.