290. člen ZIZ

Izvršitelj mora delati učinkovito in opravljati neposredna dejanja izvršbe ne glede na zatrjevane ovire dejanske ali pravne narave, z opravljanjem neposrednih dejanj izvršbe pa mora začeti takoj oziroma najpozneje v 30 dneh po prejemu dokazila o plačilu varščine oziroma po vročitvi sklepa, s katerim je določen za izvršitelja. Zato ni mogoče upoštevati pritožbenih navedb, ki se nanašajo na dogovor z upnikom glede obročnega odplačevanja dolga, saj v tej zadevi niti na predlog dolžnice niti na predlog upnika izvršba ni bila odložena. Le dovolitev odloga izvršbe pomeni zakonsko dovoljen razlog za zastoj pri opravi izvršilnih dejanj. Višje sodišče ugotavlja, da je iz izvršiteljevega poročila in delnega obračuna upniku razvidno, da je izvršitelj od gotovinskega plačila dolžnice v višini 100,00 EUR upniku nakazal 13,34 EUR, v skladu s 97. členom ZIZ pa zadržal znesek za plačilo svojih stroškov, vendar ne v višini obračunanih 89,66 EUR, temveč v višini 86,66 EUR. To pomeni, da je dolžnica stroške izvršitelja v znesku 86,66 EUR že plačala neposredno izvršitelju, zato ji tega zneska v plačilo upniku ni mogoče ponovno naložiti, od skupaj odmerjenih stroškov v višini 89,66 EUR, pa je

Če bi toženec vpis rubeža premičnin in prepoved njihove odtujitve v register zahteval pravočasno (v s Pravilnikom določenem roku - najkasneje naslednji delovni dan po opravljenem rubežu oz. zaznambi v rubežnem zapisniku), bi upoštevaje, da vpis v register učinkuje od trenutka, ko je AJPES prejel zahtevo za ta vpis, tožnik pridobil zastavno pravico na zarubljenih premičninah (in s tem ločitveno pravico v stečajnem postopku) še pred prekinitvijo izvršilnega postopka zaradi začetka postopka prisilne poravnave nad tožnikovim dolžnikom.

Ni mogoče trditi, da bi sodišče po uradni dolžnosti omejilo izvršbo samo na nekatera sredstva, ko ni nemudoma poslalo sklepa izvršitelju. Oštevilčenje posameznih sredstev izvršbe še ne pomeni, da se izvršba opravi v takem vrstnem redu ter da sklepov o izvršbi ni bilo potrebno vročiti tožniku kot izvršitelju. Vendar že iz samega Zakona o izvršbi in zavarovanju ne izhaja, da bi moralo sodišče takoj ali nemudoma ali najpozneje v nekem določenem roku izvršitelju vročiti sklep o izvršbi, s katerim je določen izvršitelj. Čas med pravnomočnostjo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine in poplačilom terjatve je lahko različno dolg - tudi zelo kratek v primerih, ko dolžnik sam izpolni terjatev, ali ko organizacija za plačilni promet obvesti sodišče o opravljenem poplačilu upnika. V tem času lahko pride do različnih situacij (ali je imenovan drug izvršitelj ali je predlagano drugo sredstvo izvršbe ali je upnik umaknil predlog za izvršbo na premičnine ali tožnik ni bil imenovan za izvršitelja ali je bila terjatev poplačana).

Glede na opredelitev izvršiteljske storitve v 2. členu Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Tarifa) vpis spisa v evidenco ni izvršiteljska storitev, saj ne gre za dejanje izvršbe, temveč za del oz. način izvršiteljevega poslovanja. Poleg tega zgolj vpis spisa v evidenco ne opravičuje zahteve za plačilo po 1. alinei tar. št. 11 Tarife.

Po določbi 2. odst. 290. člena ZIZ je izvršitelj sicer dolžan voditi evidenco. Vendar glede na opredelitev izvršiteljske storitve v 2. členu Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom zgolj vpis spisa v evidenco ni izvršiteljska storitev, ki bi jo bilo moč umestiti med dejanja izvršbe.

Glede na to, da se je izvršitelj s spisom seznanil in ga vpisal v evidenco, je upravičen do plačila za opravljeno delo.

Glede na to, da se izvršitelj s spisom ni seznanil, do nagrade po navedeni postavki tar. št. 11 Pravilnika ni upravičen, tudi če je spis že vpisal v evidenco.

Glede na opredelitev izvršiteljske storitve v 2. členu Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Tarifa) vpis spisa v evidenco ni izvršiteljska storitev, saj ne gre za dejanje izvršbe, temveč za del oz. način izvršiteljskega poslovanja. Poleg tega zgolj vpis spisa v evidenco ne opravičuje zahteve za plačilo po 1. alinei tar. št. 11 Tarife.

Odločitev sodišča prve stopnje o vračilu celotnega predujma za izvršiteljeve stroške upniku je preuranjena, saj bi moralo sodišče prve stopnje pred tem na primeren način ugotoviti, ali so v postopku nastali še kakšni stroški oz. je ostal kak del zahtevka, o katerem še ni bilo odločeno.