279.e člen ZIZ
(Izvršitev naloga za zamrznitev)
Nalog za zamrznitev, ki ga je izdalo slovensko sodišče, se vroči upniku in organizaciji za plačilni promet, če opravlja storitve na območju Republike Slovenije, dolžniku pa šele, ko sodišče razpolaga z listinami iz prvega odstavka 28. člena Uredbe 655/2014/EU. Če je bila upniku že vročena sodna odločba, sodna poravnava ali javna listina, sodišče s sklepom odredi dejanje iz 4. točke prvega odstavka 260. člena tega zakona, sicer pa dejanje iz 4. točke prvega odstavka 271. člena tega zakona. Nalog za zamrznitev, ki ga je izdalo sodišče druge države članice Evropske unije, se izvrši tako, da sodišče s sklepom odredi dejanje iz 4. točke prvega odstavka 271. člena tega zakona, če pa upnik predlogu za izdajo naloga za zamrznitev priloži tudi sodno odločbo, sodno poravnavo ali javno listino, ki je bila izdana pred nalogom za zamrznitev, se odredi ukrep iz 4. točke prvega odstavka 260. člena tega zakona. Sklep se vroči upniku in organizaciji za plačilni promet. Sklep, s katerim se izvršitev naloga popolnoma ali deloma zavrne, mora biti obrazložen.
- VSL Sklep IV Ip 481/2024Višje sodišče v Ljubljani · 2024
Postopek pridobitve naloga za zamrznitev bančnega računa je predlagalni postopek, v katerem je trditveno in dokazno breme naloženo upniku. Upnik mora že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in dejstva, s katerimi utemeljuje nujnost ukrepa in obstoj dejanskega tveganja za izvršitev zahtevka, pri čemer je tako kot pri začasni odredbi za zavarovanje denarne terjatve zahtevan izkaz konkretne subjektivne nevarnosti, torej nevarnosti, ki se nanaša na dolžnikovo konkretno ravnanje v smeri oviranja oziroma oteževanja izpolnitve. Uredba med pogoji za izdajo naloga za zamrznitev bančnega računa niti ne določa, da bi morala biti izvršba v dolžnikovi domači državi pred izdajo naloga že v celoti izčrpana v smislu, da bi morala upnica najprej predlagati vsa predpisana izvršilna sredstva, tudi sicer pa je upnica glede neuspešnosti izvršbe pred domačim sodiščem podala zadostne trditve in dokaze. Ob neuspešnosti izvršbe v Republiki Sloveniji in ob postopanju dolžnika z bančnimi računi v tujini je mogoče z zadostno stopnjo verjetnosti zaključiti, da obstaja dejansko tveganje, da bo poznejša izvršitev upničinega zahtevka zoper dolžnika ovirana ali precej otežena. Dolžnikova
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: EU 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 7. 5. 2024Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep IV Ip 481/2024Višje sodišče v Ljubljani · 7. 5. 2024
Postopek pridobitve naloga za zamrznitev bančnega računa je predlagalni postopek, v katerem je trditveno in dokazno breme naloženo upniku. Upnik mora že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in dejstva, s katerimi utemeljuje nujnost ukrepa in obstoj dejanskega tveganja za izvršitev zahtevka, pri čemer je tako kot pri začasni odredbi za zavarovanje denarne terjatve zahtevan izkaz konkretne subjektivne nevarnosti, torej nevarnosti, ki se nanaša na dolžnikovo konkretno ravnanje v smeri oviranja oziroma oteževanja izpolnitve. Uredba med pogoji za izdajo naloga za zamrznitev bančnega računa niti ne določa, da bi morala biti izvršba v dolžnikovi domači državi pred izdajo naloga že v celoti izčrpana v smislu, da bi morala upnica najprej predlagati vsa predpisana izvršilna sredstva, tudi sicer pa je upnica glede neuspešnosti izvršbe pred domačim sodiščem podala zadostne trditve in dokaze. Ob neuspešnosti izvršbe v Republiki Sloveniji in ob postopanju dolžnika z bančnimi računi v tujini je mogoče z zadostno stopnjo verjetnosti zaključiti, da obstaja dejansko tveganje, da bo poznejša izvršitev upničinega zahtevka zoper dolžnika ovirana ali precej otežena. Dolžnikova