248. člen ZIZ
(Način pridobitve zastavne pravice na premičnini)
Na premičnini se pridobi zastavna pravica z rubežem, v primerih, ko se vodi register iz tretjega odstavka 81. člena tega zakona, pa z vpisom rubeža v tem registru. Kadar je predmet zavarovanja premičnina, ki se vpisuje v register iz tretjega odstavka 81. člena tega zakona in je opredeljena s sklepom o zavarovanju z enoličnim identifikacijskim znakom premičnin, opravi rubež sodišče na podlagi sklepa o zavarovanju, z vpisom v register. Glede hrambe zarubljenih stvari se smiselno uporabljajo določbe 85. člena tega zakona.
- VSK Sklep II Ip 321/2017Višje sodišče v Kopru · 2017
Za zaključek, da je določen notarski zapis izvršilni naslov, je torej ključnega pomena, da je v tem zapisu določena konkretna obveznost (terjatev), da zavezanec v tem zapisu (ali posebnem zapisu) soglaša z neposredno izvršljivostjo te obveznosti in da je obveznost zapadla. To pa pomeni, da za izvršljivost notarskega zapisa sploh ni pravno pomembno, če je obveznost zavarovana in če je zavezanec soglašal s takšnim zavarovanjem. Zaradi tega lahko upnik predlaga zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini, če razpolaga z izvršljivim notarskim zapisom, v katerem pogodbeni stranki nista dogovorili nobenega zavarovanja denarne terjatve (glede katere je dolžnik soglašal z neposredno izvršljivostjo), oziroma v katerem je dolžnik soglašal, da se omenjena denarna terjatev upnika zavaruje z ustanovitvijo neposredne zastavne pravice na dolžnikovih premičnih stvareh.
- VSC sklep II Ip 111/2017Višje sodišče v Celju · 2017
Upnik je pridobil zastavno (ločitveno) pravico na predmetu izvršbe na podlagi notarskega zapisa z ustanovitvijo neposestne zastavne pravice in vpisom v register, nato pa tudi na podlagi sklepa o izvršbi z dne 1. 9. 2015, z datumom učinkovanja 18. 9. 2015 s četrtim vrstnim redom. Katera od obeh ima prednost, je stvar vrstnega reda poplačila, kar bo predvidoma v stečajnem postopku. Za primer, ko je upnik pridobil zastavno oziroma ločitveno pravico (tudi) v postopku izvršbe pred začetkom stečajnega postopka in če do začetka stečajnega postopka v postopku izvršbe še ni bila opravljena prodaja premoženja, pa se postopek izvršbe prekine z začetkom stečajnega postopka.
- VSL sklep I Cpg 467/2014Višje sodišče v Ljubljani · 2014
Določba 4. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, po kateri se postopek zavarovanja s predhodno odredbo z začetkom stečajnega postopka ustavi in se razveljavijo vsa opravljena dejanja v tem postopku, ne posega retroaktivno v pridobljeno ločitveno pravico upnika, saj ta z izdajo predhodne odredbe ni brezpogojna. Z navedenim določilom, ki je pojasnjevalne narave, je bilo zgolj nedvoumno povedano, da za pogojno pridobljene ločitvene pravice z začetkom stečajnega postopka velja drugačen režim oziroma pravne posledice začetka stečajnega postopka, kot pri nepogojno pridobljenih ločitvenih pravicah.
Različice besedila: 4Pokaži ▾
- od 17. 3. 2018 · trenutno
- 22. 7. 2014 – 16. 3. 2018
- 13. 9. 2002 – 21. 7. 2014
- 7. 10. 1998 – 12. 9. 2002
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 15. 9. 2017Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSK Sklep II Ip 321/2017Višje sodišče v Kopru · 15. 9. 2017besedilo 2014–2018
Za zaključek, da je določen notarski zapis izvršilni naslov, je torej ključnega pomena, da je v tem zapisu določena konkretna obveznost (terjatev), da zavezanec v tem zapisu (ali posebnem zapisu) soglaša z neposredno izvršljivostjo te obveznosti in da je obveznost zapadla. To pa pomeni, da za izvršljivost notarskega zapisa sploh ni pravno pomembno, če je obveznost zavarovana in če je zavezanec soglašal s takšnim zavarovanjem. Zaradi tega lahko upnik predlaga zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini, če razpolaga z izvršljivim notarskim zapisom, v katerem pogodbeni stranki nista dogovorili nobenega zavarovanja denarne terjatve (glede katere je dolžnik soglašal z neposredno izvršljivostjo), oziroma v katerem je dolžnik soglašal, da se omenjena denarna terjatev upnika zavaruje z ustanovitvijo neposredne zastavne pravice na dolžnikovih premičnih stvareh.
- VSC sklep II Ip 111/2017Višje sodišče v Celju · 20. 4. 2017besedilo 2014–2018
Upnik je pridobil zastavno (ločitveno) pravico na predmetu izvršbe na podlagi notarskega zapisa z ustanovitvijo neposestne zastavne pravice in vpisom v register, nato pa tudi na podlagi sklepa o izvršbi z dne 1. 9. 2015, z datumom učinkovanja 18. 9. 2015 s četrtim vrstnim redom. Katera od obeh ima prednost, je stvar vrstnega reda poplačila, kar bo predvidoma v stečajnem postopku. Za primer, ko je upnik pridobil zastavno oziroma ločitveno pravico (tudi) v postopku izvršbe pred začetkom stečajnega postopka in če do začetka stečajnega postopka v postopku izvršbe še ni bila opravljena prodaja premoženja, pa se postopek izvršbe prekine z začetkom stečajnega postopka.
- VSL sklep I Cpg 467/2014Višje sodišče v Ljubljani · 16. 4. 2014besedilo 2002–2014
Določba 4. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, po kateri se postopek zavarovanja s predhodno odredbo z začetkom stečajnega postopka ustavi in se razveljavijo vsa opravljena dejanja v tem postopku, ne posega retroaktivno v pridobljeno ločitveno pravico upnika, saj ta z izdajo predhodne odredbe ni brezpogojna. Z navedenim določilom, ki je pojasnjevalne narave, je bilo zgolj nedvoumno povedano, da za pogojno pridobljene ločitvene pravice z začetkom stečajnega postopka velja drugačen režim oziroma pravne posledice začetka stečajnega postopka, kot pri nepogojno pridobljenih ločitvenih pravicah.
- VSL sklep II Cpg 56/2002Višje sodišče v Ljubljani · 28. 3. 2002besedilo 1998–2002
Sklenjeni sporazum je pravni naslov za pridobitev zastavne pravice na zastavljenih premičninah, medtem ko je rubež pridobitni način za pridobitev zastavne pravice. Sklep o izvršbi na premičnino se zaznamuje v evidenci, kjer se premičnina vodi, in v dokumentu, ki izkazuje lastništvo premičnine, tak dokument pa je original in ne fotokopija prometnega dovoljenja. Prepoved razpolaganja je pravni standard, ki pomeni prepoved pravnega prometa s stvarjo, torej prepoved odsvojitve ali obremenitve stvari, ne pa tudi prepovedi dejanskega razpolaganja, torej normalne rabe stvari.