26. člen MPOEL
REŠEVANJE SPOROV MED INVESTITORJEM IN POGODBENICO
(1)Spori med pogodbenico in investitorjem druge pogodbenice v zvezi z naložbo druge pogodbenice na območju prve pogodbenice, ki zadevajo domnevno kršitev obveznosti prve pogodbenice iz III. dela, se, če je mogoče, rešujejo po mirni poti.
(2)Če spora v treh mesecih od datuma, ko je ena od strank v sporu zahtevala mirno rešitev spora, ne bi bilo mogoče rešiti v skladu z določbami iz odstavka (1), lahko investitor, ki je stranka v sporu, po svoji izbiri preda spor v reševanje: (a) rednim sodiščem ali upravnim sodiščem pogodbenice v sporu; (b) v skladu s kakršnim koli ustreznim in vnaprej dogovorjenim postopkom za reševanje spora; ali (c) v skladu z odstavki v nadaljevanju tega člena.
(3)(a) Z izjemo pododstavkov (b) in (c) vsaka pogodbenica s tem brezpogojno soglaša, da se spor rešuje po postopku mednarodne arbitraže ali sprave v skladu z določbami tega člena. (b) (i) Pogodbenice, naštete v Prilogi ID, ne dajejo takega brezpogojnega soglasja, kadar je investitor spor že predtem predal v reševanje v skladu s pododstavkom (a) ali (b) odstavka (2). (ii) Zaradi preglednosti vsaka pogodbenica, ki je našteta v Prilogi ID, preda Sekretariatu pisno izjavo o svoji politiki, običajnih postopkih in pogojih v zvezi s tem najkasneje na dan deponiranja svoje listine o ratifikaciji, sprejemu ali odobritvi v skladu z 39. členom ali na dan deponiranja svoje listine o pristopu v skladu z 41. členom. (c) Pogodbenica, našteta v Prilogi IA, ne daje takega brezpogojnega soglasja za spor, ki nastane na podlagi zadnjega stavka odstavka
(1)10. člena.
(4)Če se investitor odloči, da bo predal spor v reševanje v skladu s pododstavkom (c) odstavka (2), mora razen tega investitor dati svoj pisni pristanek, da se spor predloži v reševanje: (a) (i) Mednarodnemu centru za reševanje investicijskih sporov, ki je bil ustanovljen v skladu s Konvencijo o reševanju investicijskih sporov med državami in državljani drugih držav, dano na voljo za podpis 18. marca 1965 v Washingtonu (konvencija ICSID), če sta pogodbenica investitorja in pogodbenica, ki je stranka v sporu, obe pogodbenici konvencije ICSID; ali (ii) Mednarodnemu centru za reševanje investicijskih sporov, ki je bil ustanovljen na podlagi konvencije iz točke (i) pododstavka (a) v skladu s pravili, ki veljajo za dodatna pravna sredstva pri urejanju postopkov sekretariata Centra (v nadaljevanju “pravila za dodatna pravna sredstva”), če je pogodbenica investitorja ali pogodbenica, ki je stranka v sporu, pogodbenica konvencije ICSID, vendar obe to nista; (b) enemu samemu razsodniku ali ad hoc razsodišču, ustanovljenemu po arbitražnih pravilih komisije Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo (v nadaljevanju UNCITRAL); (c) po arbitražnem postopku v skladu z arbitražnim institutom Stockholmske trgovinske zbornice.
(5)(a) Za soglasje iz odstavka
(3)skupaj s pisnim soglasjem investitorja iz odstavka
(4)velja, da izpolnjuje zahtevo: (i) po pisnem soglasju strank v sporu za namene iz II. poglavja konvencije ICSID in za namene pravil za dodatna pravna sredstva; (ii) po “pisnem sporazumu” za namene II. člena Konvencije Združenih narodov o priznavanju in izvrševanju tujih arbitražnih odločb, ki je bila podpisana 10. junija 1958 v New Yorku (v nadaljevanju “Newyorška konvencija”), in (iii) ”da so se pogodbenice pisno sporazumele” za namene 1. člena arbitražnih pravil UNCITRAL-a. (b) Vsaka arbitraža po tem členu mora na zahtevo katere koli stranke v sporu potekati v državi, ki je pogodbenica Newyorške konvencije. Šteje se, da zahtevki, predani arbitraži v skladu s to pogodbo, izhajajo iz poslovnega razmerja ali posla za namene 1. člena omenjene konvencije.
(6)Razsodišče, ustanovljeno po odstavku (4), odloča o spornih zadevah v skladu s to pogodbo in veljavnimi pravili in načeli mednarodnega prava.
(7)Investitor, ki ni fizična oseba in ima na dan pisnega soglasja iz odstavka
(4)državljanstvo pogodbenice stranke v sporu, ki pa je bil pod nadzorom investitorjev druge pogodbenice, preden je nastal spor med njim in pogodbenico, se za namene pododstavka (b) odstavka
(2)25. člena konvencije ICSID obravnava kot “državljan druge države pogodbenice” in ga je treba za namen odstavka
(6)1. člena pravil za dodatna pravna sredstva obravnavati kot “državljana druge države”.
(8)Arbitražne odločbe, med katerimi je lahko tudi odločba o materialni pravici, so za stranke v sporu dokončne in zavezujoče. Arbitražna odločba v zvezi z ukrepom lokalne vlade ali organa oblasti pogodbenice stranke v sporu določa, da pogodbenica lahko plača denarno odškodnino namesto kakršne koli druge odobrene odškodnine. Vsaka pogodbenica brez odlašanja izvrši vsako tako odločbo in zagotovi učinkovito izvršitev takih odločb na svojem območju.
Povezano: sklici 4Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
V zbirki ni odločb z razrešenim sklicem na ta člen.