21. člen MPOEL

(1)Če v tem členu ni drugače določeno, nič v tej pogodbi ne ustvarja pravic ali nalaga obveznosti v zvezi z davčnimi ukrepi pogodbenic. Pri neskladju med tem členom in kako drugo določbo te pogodbe se za tako neskladje uporablja ta člen.

(2)Odstavek

(3)7. člena se uporablja za davčne ukrepe, razen za ukrepe v zvezi z obdavčenjem dohodka ali kapitala, vendar se ta določba ne uporablja za: (a) ugodnost, ki jo priznava pogodbenica v skladu z davčnimi določbami iz vsake konvencije, sporazuma ali dogovora, navedenega v točki (ii) pododstavka (a) odstavka (7); ali (b) davčni ukrep, katerega namen je zagotoviti učinkovito pobiranje davkov, razen če tak ukrep pogodbenice ni samovoljno diskriminacijsko usmerjen proti energetskim materialom in izdelkom s poreklom z območja druge pogodbenice ali namenjenih na območje druge pogodbenice, ali pa samovoljno ne omejuje ugodnosti, danih po odstavku

(3)7. člena.

(3)Odstavka

(2)in

(7)10. člena se uporabljata za davčne ukrepe pogodbenic, razen za ukrepe v zvezi z obdavčenjem dohodka ali kapitala, vendar pa se take določbe ne uporabljajo za: (a) sprejete obveznosti obravnavanja po načelu največjih ugodnosti glede ugodnosti, ki jih je priznala pogodbenica v skladu z davčnimi določbami kake konvencije, sporazuma ali dogovora iz točke (ii) pododstavka (a) odstavka

(7)ali na podlagi članstva v kaki regionalni organizaciji za gospodarsko povezovanje; ali (b) davčne ukrepe, katerih namen je zagotoviti učinkovito pobiranje davkov, razen kadar je tak ukrep samovoljno diskriminacijski do investitorja druge pogodbenice ali samovoljno omejuje ugodnosti, priznane v skladu z naložbenimi določbami te pogodbe.

(4)Odstavki

(2)do

(6)29. člena veljajo za davčne ukrepe, razen za ukrepe v zvezi z obdavčenjem dohodka ali kapitala.

(5)(a) 13. člen se uporablja za davke. (b) Kadar koli se pojavi vprašanje po 13. členu, ali davek predstavlja razlastitev oziroma ali je davek, ki naj bi predstavljal razlastitev, diskriminacijski, se uporabljajo naslednje določbe: (i) Investitor ali pogodbenica, ki trdi, da gre za razlastitev, predloži zadevo v zvezi z vprašanjem, ali je davek razlastitev oziroma ali je davek diskriminacijski, pristojnemu davčnemu organu. Če investitor ali pogodbenica tega ne stori, bodo organi za reševanje sporov v skladu s pododstavkom (c) odstavka

(2)26. člena ali odstavkom

(2)27. člena to vprašanje predložili pristojnim davčnim organom. (ii) Pristojni davčni organi si bodo tako vprašanje prizadevali rešiti v šestih mesecih po predložitvi zadeve. Kadar gre za vprašanje nepristranskosti, uporabijo pristojni davčni organi določbe o nepristranskosti iz ustrezne davčne konvencije, če pa v ustrezni davčni konvenciji, ki velja za ta davek, ni določb o nepristranskosti ali če med prizadetima pogodbenicama ni v veljavi nobene take davčne konvencije, uporabijo organi načela nepristranskosti iz vzorčne konvencije o davku na dohodek in kapital Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. (iii) Organi za reševanje sporov iz pododstavka (c) odstavka

(2)26. člena ali odstavka

(2)27. člena lahko upoštevajo vse ugotovitve pristojnih davčnih organov v zvezi z vprašanjem, ali je davek razlastitev. Ti organi upoštevajo vse ugotovitve, do katerih so prišli pristojni davčni organi v šestmesečnem obdobju, kot je predpisan v točki (ii) pododstavka (b), v zvezi z vprašanjem, ali je davek diskriminacijski. Ti organi lahko upoštevajo tudi vse ugotovitve, do katerih so prišli pristojni davčni organi po izteku šestmesečnega obdobja. (iv) V nobenih okoliščinah vključitev pristojnih davčnih organov po preteku šestmesečnega obdobja, omenjenega v točki (ii) pododstavka (b), ne sme povzročiti zavlačevanja postopkov iz 26. in 27. člena.

(6)Da bi se izognili vsakemu dvomu, velja, da 14. člen ne omejuje pravice pogodbenice, da naloži davek ali ga pobira na izvoru ali kako drugače.

(7)Za namene tega člena: (a) Izraz “davčni ukrep” vključuje: (i) vsako določbo v zvezi z davki po domačem pravu pogodbenice ali njene političnoupravne enote ali lokalne skupnosti; in (ii) vsako določbo v zvezi z davki po kateri koli konvenciji o izogibanju dvojnemu obdavčenju ali po drugem mednarodnem sporazumu ali dogovoru, ki zavezuje pogodbenico. (b) Kot davek na dohodek ali na kapital se štejejo vsi davki, predpisani na celoten dohodek ali celoten kapital ali na sestavne dele dohodka ali kapitala, vključno z davki na dobiček iz odtujitve premoženja, davki na nepremičnine, dediščine in darila ali vsebinsko podobni davki, davki na celoten znesek plač, ki jih izplačajo podjetja, ter davki na povečano vrednost kapitala. (c) ”Pristojni davčni organ” pomeni pristojni organ iz sporazuma o dvojnem obdavčenju, ki velja med pogodbenicami, če pa takega sporazuma ni v veljavi, ministra ali ministrstvo, pristojno za davke, ali njegove pooblaščene predstavnike. (d) Da bi se izognili vsakemu dvomu, velja, da izraza “davčne določbe” in “davki” ne vključujeta carinskih dajatev.