iuris
§ zakonZakon o stavbnih zemljiščih · ZSZ · velja od 25. 7. 1997

54. člen ZSZ

Sodna praksa: 6 odločb navaja ta člen · zadnja 3. 10. 2019Vse odločbe ↓
  • VSL Sodba I Cp 1354/2019Višje sodišče v Ljubljani · 2019

    Tožniki ne zatrjujejo odplačnosti pridobitve ali da bi se s pravno prednico toženke dogovorili za plačilo nadomestila za uporabo nepremičnin. Za priznanje pravice uporabe na spornih nepremičninah ne zadošča, da so izkazane predpostavke iz 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1. Tožniki morajo po materialnem pravu, ki je veljal v času družbene lastnine, izkazati, da so pridobili pravico uporabe.

  • VSRS Sodba II Ips 8/2008Vrhovno sodišče RS · 2008

    Zmotno je tožnikovo stališče, da je določba 1. odstavka 12. člena ZTLR pomenila samostojno pravno podlago za originarno pridobitev pravice uporabe z gradnjo na zemljišču v družbeni lastnini. Besedno zvezo iz te zakonske določbe o stavbi, ki je zgrajena "v skladu z zakonom", je treba uporabiti tako, da se upošteva takratna posebna pravna ureditev stavbnih zemljišč v družbeni lastnini. Na našem območju je v tem obdobju veljal ZSZ (1984), ki instituta gradnje na tujem zemljišču ni uvedel tudi v pravni režim stavbnih zemljišč v družbeni lastnini. Tega ne prej ne kasneje ni uvedel niti kak drug zakon.

  • VSRS Sodba U 203/95Vrhovno sodišče RS · 1999

    Oddajanje stavbnih zemljišč po ZSZ ni opredeljeno kot upravna stvar, o kateri se odloča v upravnem postopku, saj se stavbno zemljišče po 51. členu ZSZ odda s pogodbo, v primerih izpodbijanja odločitve oddaje na podlagi javnega razpisa pa je po 4. odst. 54. člena istega zakona izrecno predvidena pristojnost sodišča splošne pristojnosti.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 22. 12. 2021

Sodna praksa

6 odločb navaja ta člen · zadnja 3. 10. 2019
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–6 od 6
  • VSL Sodba I Cp 1354/2019
    Višje sodišče v Ljubljani · 3. 10. 2019

    Tožniki ne zatrjujejo odplačnosti pridobitve ali da bi se s pravno prednico toženke dogovorili za plačilo nadomestila za uporabo nepremičnin. Za priznanje pravice uporabe na spornih nepremičninah ne zadošča, da so izkazane predpostavke iz 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1. Tožniki morajo po materialnem pravu, ki je veljal v času družbene lastnine, izkazati, da so pridobili pravico uporabe.

  • VSRS Sodba II Ips 8/2008
    Vrhovno sodišče RS · 3. 4. 2008

    Zmotno je tožnikovo stališče, da je določba 1. odstavka 12. člena ZTLR pomenila samostojno pravno podlago za originarno pridobitev pravice uporabe z gradnjo na zemljišču v družbeni lastnini. Besedno zvezo iz te zakonske določbe o stavbi, ki je zgrajena "v skladu z zakonom", je treba uporabiti tako, da se upošteva takratna posebna pravna ureditev stavbnih zemljišč v družbeni lastnini. Na našem območju je v tem obdobju veljal ZSZ (1984), ki instituta gradnje na tujem zemljišču ni uvedel tudi v pravni režim stavbnih zemljišč v družbeni lastnini. Tega ne prej ne kasneje ni uvedel niti kak drug zakon.

  • VSRS Sodba U 203/95
    Vrhovno sodišče RS · 25. 2. 1999

    Oddajanje stavbnih zemljišč po ZSZ ni opredeljeno kot upravna stvar, o kateri se odloča v upravnem postopku, saj se stavbno zemljišče po 51. členu ZSZ odda s pogodbo, v primerih izpodbijanja odločitve oddaje na podlagi javnega razpisa pa je po 4. odst. 54. člena istega zakona izrecno predvidena pristojnost sodišča splošne pristojnosti.

  • VSRS Sklep II Ips 398/93
    Vrhovno sodišče RS · 31. 3. 1994

    1. Funkcionalno zemljišče, ki naj zaokroži določeno stavbno zemljišče postane njegov sestavni del in ga potem ni več mogoče dodeljevati samostojno ali samo k delu nekdaj skupne parcele. Pogodba, s katero bi tožena stranka v nasprotju s svojo prejšnjo odločitvijo, in že po razdelitvi nekdaj enotne parcele razpolagala le v korist enega dela prej skupne parcele, tj. ne v korist parcele, za katero je bilo funkcionalno zemljišče določeno, bi bila nična. Šlo bi za razpolaganje s predmetom, ki ni več v samostojnem pravnem prometu (47. člen ZOR). 2. Izpodbojnost je manjša napaka kot ničnost. Če torej tisti, ki ima pravni interes na ugotovitev ničnosti, zahteva razveljavitev pogodbe in ne ugotovitve njene ničnosti, mu sodišče sme (in mora) nuditi pravno varstvo. Pri tem ni več vezano na omejitev iz 112. člena ZOR, po kateri lahko izpodbija pogodbo le pogodbena stranka, v katere korist je bila izpodbojnost določena (pravna pravila, ki so se uporabljala pred ZOR, so bila vsebinsko enaka).

  • VSRS Sodba II Ips 490/93
    Vrhovno sodišče RS · 26. 1. 1994

    Oddajanje stavbnih zemljišč za gradnjo (dikcija 5. poglavja zakona o stavbnih zemljiščih) pomeni prehod "lastninskopravnega upravičenja pravice uporabe" stavbnega zemljišča od enega nosilca uporabe na drugega. Oddaja za gradnjo gradbenemu podjetju je po svoji vsebini torej realizacija razpolagalne pravice, ki je v pogodbi podrobno manifestirana s konkretizacijo prometa, načinom formiranja njegove cene in zemljiški knjigi namenjeno intabulacijsko klavzulo. Gre za razpolaganje in torej lahko za prepovedani promet glede na določbo 2. odstavka 1. člena zakona o prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lastnini (Uradni list RS, št. 26/90).

  • VSK sodba Cpg 384/93
    Višje sodišče v Kopru · 25. 11. 1993

    Menjalna pogodba, s katero sta pogodbenici, od katerih je ena Sklad, zamenjali nezazidani stavbni zemljišči, je nična, ker sta s tem izigrali temeljne pogoje in postopek oddaje (52. člen Zakona o stavbnih zemljiščih), ker menjava ni bila dovoljena tudi po 55. členu citiranega zakona, niti zemljišča niso bila primerljiva glede razpisnih pogojev, ker se nahajajo na različnih lokacijah.