39. člen ZSZ

Za odmero nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča v letu 1999 ni relevantno stanje komunalne opremljenosti kasneje nastalih parcel, ampak prvotne parcele kot celote. Tožnik se v tožbi ne more sklicevati na vse svoje dosedanje pritožbe, ki da naj jih sodišče upošteva, saj je tožba v upravnem sporu samostojno pravno sredstvo. Tožnik mora zato razloge za njeno vložitev konkretizirati v sami tožbi in samo ti so predmet preizkusa v upravnem sporu. Ker vsebina tožbe postavlja okvir preizkusa zakonitosti upravnega akta, ni naloga sodišča, da opravlja splošno revizijo upravnega odločanja.

Komunalni prispevek sicer ni enak konkretnim dejanskim stroškom ureditve infrastrukture na posameznem zemljišču, vendar pa se dejanskim stroškom kar najbolj približuje. Takšno sklepanje potrjuje tudi določba prvega odstavka 42. člena ZSZ, ki pravi, da je komunalni prispevek plačilo sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnega zemljišča in pripada občini. Tako je lahko višina komunalnega prispevka za priključitev na plinsko in elektroenergetsko omrežje sorazmerna tudi stroškom, ki jih je imela tožeča stranka z ureditvijo navedenih priključkov in hkrati predstavlja znesek, za katerega naj bi bila tožena stranka obogatena.

Tudi iz programa opremljanja stavbnih zemljišč ni razvidno, da gre za izračun, kakršen se zahteva po Navodilu o vsebini programa za opremljanje stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 4/99). Po Navodilu lahko namreč občina izračuna prispevek le na podlagi sprejetega programa, s tem, da se pri izračunu poleg tega obvezno upoštevajo tudi merila za razdelitev stroškov med zavezance in občino, ki jih določa finančni del programa opremljanja, sam izračun pa se opravi na način predpisan v členih 6. in 7. Navodila. Da bi bil izračun opravljen na opisan način iz obrazložitve prvostopne odločbe ni razvidno, zaradi česar je bistveno pomanjkljiva.

Občina v konkretnem primeru ni soglasodajalec v smislu določb 209. člena ZUP. Vendar pa je bila občina, ki sicer ni stranka v vsakem postopku izdaje gradbenega dovoljenja, glede na naravo stvari v konkretnem postopku upravičena vložiti pritožbo, saj gre za gradnjo začasnih čistilnih naprav, v skladu z ZSZ pa je za opremljanje stavbnih zemljišč pristojna občina oziroma občina zagotavlja opremljanje stavbnih zemljišč. Župan je pooblastil tajnico občine s pooblastilom z dne 21. 7. 2003. Ne glede na to pa je bil dopis, s katerim je občina odrekla soglasje, na papirju občine in z žigom občine in zato upravni organ niti ni imel razloga za dvom v pravilnost, še posebej, ker je bilo kasneje predloženo tudi izrecno pooblastilo, s katerim je župan pooblastil tajnico občine za odločanje v tam navedenih zadevah. Poleg tega tudi iz nadaljnjih vlog občine in samih dejanj, tudi v upravnem sporu, izhaja, da se župan strinja z vloženo pritožbo, katero je podpisala tajnica občine.

Po presoji sodišča je Odlok v nasprotju z določili ZSZ in Navodilom za izračun komunalnega prispevka. Tožnik utemeljeno ugovarja, da merila za izračun komunalnega prispevka iz 9. člena Odloka, ki je podlaga za izračun komunalnega prispevka v tej zadevi, nimajo podlage v ZSZ in v Navodilu za izračun komunalnega prispevka.

Gradnja objektov je praviloma dovoljena le na opremljenih stavbnih zemljiščih (39. člen ZSZ). Med drugimi priključki mora biti zagotovljen tudi priklop objekta na vodovodno omrežje (40. člen ZSZ). Prav vprašanje, ali je priklop predvidenega objekta na vodovodno omrežje zagotovljen in pod kakšnimi pogoji, v upravnem postopku ni bilo dovolj razčiščeno, zlasti teh pomembnih okoliščin ne vsebuje lokacijska dokumentacija.