38. člen ZSZ

Ustavno sodišče je v odločbi U-I-158/2017 z dne 20. 5. 2004 zavzelo stališče, da je izjemna donosnost dejavnosti, ki se lahko opravlja samo na določenih lokacijah, po določbi 3. alineje 61. člena ZSZ/84 okoliščina, ki jo lokalna skupnost utemeljeno upošteva, ko določa višino NUSZ. Neenakost, ki se na ta način vzpostavlja med posameznimi zavezanci, zato sama po sebi ni v neskladju z določbo drugega odstavka 14. člena Ustave. Vendar pa načelo enakosti pred zakonom zahteva, da se vzpostavi sorazmerje med ugodnostjo lokacije in s tem povezanimi bremeni, kar pomeni, da mora biti višina obveznosti v razumnem sorazmerju z višino dohodka, ki ga ustvarja izjemno ugodna lokacija. Občina zakonskih meril ne more uporabljati arbitrarno. Normodajalec lahko torej zakonsko merilo uporabi za posamezno skupino zavezancev le sorazmerno enako in po predhodni ugotovitvi razmerij med zavezanci po kriteriju izjemnih ugodnosti pri pridobivanju dohodka, ne pa na podlagi proste presoje.

Sodišče se mora v tovrstnih sporih opredeliti do tožbenega ugovora o nezakonitosti oziroma neustavnosti Odloka. V odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-158/02-17 z dne 20. 5. 2004 je Ustavno sodišče zavzelo stališče, da je izjemna donosnost dejavnosti, ki se lahko opravlja samo na določenih lokacijah, po določbi 3. alineje 61. člena ZSZ/84 okoliščina, ki jo lokalna skupnost utemeljeno upošteva, ko določa višino NUSZ. Neenakost, ki se na ta način vzpostavlja med posameznimi zavezanci, zato sama po sebi ni v neskladju z določbo drugega odstavka 14. člena Ustave. Vendar pa načelo enakosti pred zakonom zahteva, da se vzpostavi sorazmerje med ugodnostjo lokacije in s tem povezanimi bremeni, kar pomeni, da mora biti višina obveznosti v razumnem sorazmerju z višino dohodka, ki ga ustvarja izjemno ugodna lokacija. Če se stopnja obremenitve izrazi s številom točk, katerega višina je odvisna od lege, vrste namembnosti in s tem povezanih izjemnih ugodnosti zemljišča v zvezi s pridobivanjem dohodka, to od normodajalca, če naj se izogne očitku o arbitrarnosti, zahteva predhodno, na podlagi podatkov opravljeno primerjavo med posameznimi gospodarskimi subjekti glede ustvarjanja dohodka na isti lok

Ker zakon ne določa, da je revizija v (nepravdnem) postopku za razveljavitev odločbe o razlastitvi dovoljena, taka revizija ni dovoljena.

Dokler pa razlastitveni odločbi ni odvzeta veljavnost (in torej obstaja), ne more biti podana pravna podlaga za vrnitev razlaščene nepremičnine razlaščencu (ne po določbah ZRPPN ali sedaj ZSZ in ne po ZTLR).