14. člen ZSZ

Veljavnost pogodbe o prodaji nezazidanega stavbnega zemljišča je bila vezana na izdajo potrdila, da ne obstaja predkupna pravica, vendar pa se pogoj v roku (prvotno določenem v trajanju 30 dni in naknadno podaljšanem) ni izpolnil. Ker je primarni dajatveni tožbeni zahtevek zahtevek na izpolnitev pogodbe, ki nima učinka, je bila njegova pravnomočna zavrnitev pravilna. Tudi če bi zaradi zakonske obveze prodajalca nezazidanega stavbnega zemljišča, da o nameravani prodaji in njenih pogojih najprej obvesti predkupnega upravičenca, prodajna pogodba, ki spočetka nima zahtevane kvalificirane oblike, vsebovala implicitno zavezo pogodbenic, da bosta, v primeru odločitve predkupnega upravičenca, da svoje pravice ne izkoristi, pogodbi dali potrebno obliko, tega v tej zadevi ne bi bilo mogoče upoštevati, saj je bilo ugotovljeno, da je predkupna upravičenka izrazila namero, da bo izkoristila predkupno pravico, kar je glede na pogodbeno ureditev pomenilo, da se pogoj za začetek učinkovanja zadevne prodajne pogodbe ni uresničil. Ker ta ni učinkovala, na strani toženke ni mogla nastati obveznost, da s tožnico sklene „kupoprodajno pogodbo v notarskem zapisu“, kar je bila tožnica zahtevala s

Prvotoženec je bil že s pridobljeno lokacijsko informacijo seznanjen s tožničino namero odkupa nepremičnin, ki so predmet tega spora, in zato povsem utemeljeno ni podal zahtevka za izdajo potrdila v smislu 87. člena ZureP -1. Nepremičnine namreč po tej informaciji ni več nameraval prodati drugotožencu in tretjetoženki in torej za overitev svojega podpisa na že sklenjeni pisni prodajni pogodbi med njimi ni potreboval potrdila, saj je nepremičnine ponudil v odkup tožnici dne (tožnica prejela dan kasneje) z dopisom „Ponudbo za odkup zemljišč po členu 14. Zakona o stavbnih zemljiščih“, ki jo je kljub sklicevanju na napačna zakonska določila v naslovu vloge (vloge se tudi v upravnem postopku opredelijo po vsebini in ne naslovu), glede na vsebino treba obravnavati kot ponudbo v smislu 88. člena ZUreP -1, za kar jo je glede na poslano lastno prodajno pogodbo štela tudi tožnica sama (v kolikor bi dopis štela za poziv k izdaji potrdila po 87. členu ZureP- 1 bi zgolj navedla, da uveljavlja predkupno pravico). O tovrstni ponudbi bi se občina morala izjaviti najkasneje v petnajstih dneh (prvi odstavek 88. člena ZUreP -1) sicer se šteje, da nepremičnine ne bo kupila. Ker je bil sprejem ponud

Eden izmed pogojev za uspešno uveljavljanje predkupne pravice na nezazidanih stavbnih zemljiščih je tudi ta, da poseg v prostor za gradnjo predvidenih objektov ureja prostorski izvedbeni načrt. Ker ZSZ nima posebne določbe o tem, katere urbanistične predpise šteje za prostorske izvedbene načrte, je bilo zato treba odgovor na to vprašanje, ki je ključen za odločitev v zadevi, poiskati v Zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97).

Obstaja materialno pravna podlaga, na podlagi katere ima tožena stranka predkupno pravico na parc. št. 43/1 k.o. B, vendar pa po presoji sodišča ni možno te pravice uveljavljati na celotnem zemljišču parc. št. 43/1, opredeljenem kot nezazidano stavbno zemljišče, temveč samo na delu, na katerem je s prostorsko izvedbenim načrtom predvidena gradnja javne infrastrukture - sprehajalne steze.

Kadar je zemljišče, ki se zaradi gradnje avtoceste razlašča, pridobilo status nezazidanega stavbnega zemljišča že pred izdajo Uredbe Vlade RS o lokacijskem načrtu za avtocesto, je razlastitveni upravičenec dolžan lastniku zagotoviti drugo enakovredno nepremičnino ali pa plačati odškodnino po cenitvi za nezazidljivo stavbno zemljišče.

Pogodbo, s katero je prodajalec prodal stvar, obremenjeno s predkupno pravico, lahko izpodbija predkupni upravičenec samo, če je kupec v času sklenitve prodajne pogodbe vedel oziroma mogel vedeti, da je predmet prodajne pogodbe obremenjen s predkupno pravico. ZSZ zahteva notarski zapis samo za prodajo v smislu 14. člena ZSZ nezazidanega stavbnega zemljišča.