96. člen ZKZ
Upravljanje, vzdrževanje in delovanje lokalnih namakalnih sistemov je lokalna javna služba. Lastniki kmetijskih zemljišč na območju lokalnega namakalnega sistema, ki so podpisali pogodbo o namakanju v skladu s točko a) petega odstavka 91. člena tega zakona, so dolžni plačevati stroške vzdrževanja in delovanja lokalnega namakalnega sistema v sorazmerju s površino kmetijskega zemljišča, ki je opredeljena v pogodbi o namakanju. Če lokalni namakalni sistem omogoča, se stroški iz četrte in pete alinee tretjega odstavka tega člena lahko obračunajo po dejanski porabi. Stroški vzdrževanja in delovanja lokalnega namakalnega sistema vključujejo zlasti:
- stroške rednega in investicijskega vzdrževanja ter tehnoloških posodobitev;
- zavarovanje lokalnega namakalnega sistema;
- stroške dela;
- stroške energije, ki je potrebna za delovanje sistema (elektrika, nafta, zemeljski plin ipd.), in
- dajatve za rabo naravnih dobrin, v skladu z zakonom, ki ureja vode. Sredstva za kritje stroškov iz prejšnjega odstavka lastnikom kmetijskih zemljišč na območju lokalnega namakalnega sistema, ki so podpisali pogodbo o namakanju v skladu s točko a) petega odstavka 91. člena tega zakona, zaračunava izvajalec lokalne javne službe. Lokalna skupnost lahko predpiše podrobnejše pogoje glede izvajanja lokalne javne službe. Lokalna skupnost lahko za financiranje investicijskega vzdrževanja ali tehnološke posodobitve lokalnega namakalnega sistema pridobi tudi druga sredstva. Če dajo lastniki kmetijska zemljišča v zakup, je zavezanec za plačilo stroškov po tem členu zakupnik.
- VSRS Sodba II Ips 211/2008Vrhovno sodišče RS · 2012
Razpolaganje z zemljiščem, ki je v postopku komasacije, je nedovoljeno, kar pomeni, da je pogodba, vsaj v delu glede spornega kmetijskega zemljišča, nična.
- VSRS Sodba U 608/92Vrhovno sodišče RS · 1993
Nepravilno ugotovljeno dejansko stanje ne more biti razlog za izdajo dopolnilne odločbe.
- VSRS Sodba II Ips 571/92Vrhovno sodišče RS · 1993
Dejstvo ali je komasacijski postopek že pravnomočno končan ali ne, za razmerja med strankama v tem pravdnem postopku ni odločilno. Tožena stranka zmotno opira svoje ugovore na dejstvo, da še ni bila izdana odločba o novi razdelitvi, ter da tožeča stranka še ni pridobila lastninske pravice na spornem zemljišču. Po 3. odstavku 96. člena ZKZ (zakona o kmetijskih zemljiščih, Ur.l. SRS, št. 17/86-preč.b., 9/90 in Ur.l. RS, št. 5/91) postanejo komasacijski udeleženci lastniki na novo razdeljenih zemljišč res šele s pravnomočnostjo odločb o novi razdelitvi. Toda med komasacijskim postopkom in zaradi njegovih posebnosti prihaja med komasacijskimi udeleženci samimi, kakor tudi med njimi in organom, ki komasacijo vodi, do začasnih situacij, ko je zaradi narave tega postopka potrebno urediti določena razmerja, in sicer ne glede na formalno lastninskopravno stanje. Izvedba komasacijskega postopka brez tega pogosto sploh ne bi bila možna. Obe stranki sta bili brez ustreznih odločb postavljeni pred izvršeno dejstvo (vkopani mejniki, označba imen novih upravičencev, zemljišče preorano), da morata po končani razgrnitvi razdelilnega načrta in zavrnitvi ugovorov sprejeti, vsaj začasno,
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 15. 3. 2012Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba II Ips 211/2008Vrhovno sodišče RS · 15. 3. 2012besedilo 1996–2016
Razpolaganje z zemljiščem, ki je v postopku komasacije, je nedovoljeno, kar pomeni, da je pogodba, vsaj v delu glede spornega kmetijskega zemljišča, nična.
- VSRS Sodba U 608/92Vrhovno sodišče RS · 27. 5. 1993
Nepravilno ugotovljeno dejansko stanje ne more biti razlog za izdajo dopolnilne odločbe.
- VSRS Sodba II Ips 571/92Vrhovno sodišče RS · 25. 3. 1993
Dejstvo ali je komasacijski postopek že pravnomočno končan ali ne, za razmerja med strankama v tem pravdnem postopku ni odločilno. Tožena stranka zmotno opira svoje ugovore na dejstvo, da še ni bila izdana odločba o novi razdelitvi, ter da tožeča stranka še ni pridobila lastninske pravice na spornem zemljišču. Po 3. odstavku 96. člena ZKZ (zakona o kmetijskih zemljiščih, Ur.l. SRS, št. 17/86-preč.b., 9/90 in Ur.l. RS, št. 5/91) postanejo komasacijski udeleženci lastniki na novo razdeljenih zemljišč res šele s pravnomočnostjo odločb o novi razdelitvi. Toda med komasacijskim postopkom in zaradi njegovih posebnosti prihaja med komasacijskimi udeleženci samimi, kakor tudi med njimi in organom, ki komasacijo vodi, do začasnih situacij, ko je zaradi narave tega postopka potrebno urediti določena razmerja, in sicer ne glede na formalno lastninskopravno stanje. Izvedba komasacijskega postopka brez tega pogosto sploh ne bi bila možna. Obe stranki sta bili brez ustreznih odločb postavljeni pred izvršeno dejstvo (vkopani mejniki, označba imen novih upravičencev, zemljišče preorano), da morata po končani razgrnitvi razdelilnega načrta in zavrnitvi ugovorov sprejeti, vsaj začasno,