91. člen ZKZ
Predlog za uvedbo namakalnega sistema se vloži pri ministrstvu, pristojnem za kmetijstvo. Predlog za uvedbo državnega ali lokalnega namakalnega sistema se lahko vloži, če pogodbo o namakanju iz točke a) petega odstavka tega člena podpišejo lastniki kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti več kot dve tretjini površin kmetijskih zemljišč s predvidenega območja namakalnega sistema. Predlog za uvedbo zasebnega namakalnega sistema se lahko vloži, če se z uvedbo zasebnega namakalnega sistema strinjajo vsi lastniki kmetijskih zemljišč s predvidenega območja namakalnega sistema. Ne glede na določbe stvarnopravnega zakonika se za posamezno zemljiško parcelo v solastnini šteje, da se lastniki strinjajo z uvedbo namakalnega sistema, če odločitev o tem sprejmejo s soglasjem solastnikov, ki imajo v lasti več kot dve tretjini solastniških deležev. Predlogu za uvedbo državnega ali lokalnega namakalnega sistema je treba priložiti: a) pogodbo o namakanju:
- med lastnikom kmetijskega zemljišča na predvidenem območju lokalnega namakalnega sistema in lokalno skupnostjo, s katero se lastnik kmetijskega zemljišča na predvidenem območju lokalnega namakalnega sistema strinja z uvedbo ter se zavezuje, da bo najpozneje v štirih letih po izgradnji lokalnega namakalnega sistema lokalni namakalni sistem začel uporabljati in da bo kril stroške iz 96. člena tega zakona, ki bodo nastali v zvezi z uporabo lokalnega namakalnega sistema, v sorazmerju s površino, opredeljeno v pogodbi o namakanju. Pogodba se sklene najmanj za čas trajanja amortizacije lokalnega namakalnega sistema. Če lokalni namakalni sistem omogoča, se lahko stroški iz četrte in pete alinee tretjega odstavka 96. člena tega zakona obračunavajo po dejanski porabi, ali
- med lastnikom kmetijskega zemljišča na predvidenem območju državnega namakalnega sistema in pravno osebo s področja kmetijstva, ki jo je ustanovila Republika Slovenija, s katero se lastnik kmetijskega zemljišča na predvidenem območju državnega namakalnega sistema strinja z uvedbo ter se zavezuje, da bo najpozneje v štirih letih po izgradnji državnega namakalnega sistema državni namakalni sistem začel uporabljati in da bo kril stroške iz 98. člena tega zakona, ki bodo nastali v zvezi z uporabo državnega namakalnega sistema, v sorazmerju s površino, opredeljeno v pogodbi o namakanju. Pogodba se sklene najmanj za čas trajanja amortizacije državnega namakalnega sistema. Če državni namakalni sistem omogoča, se lahko stroški iz četrte in pete alinee tretjega odstavka 98. člena tega zakona obračunavajo po dejanski porabi; b) grafično prilogo, vrisano v zemljiškokatastrskem prikazu oziroma zemljiškokatastrskem načrtu z razvidnimi mejami parcel in parcelnimi številkami ter navedbo katastrske občine (v merilu 1:2.500 ali 1:5.000), iz katere morajo biti razvidni meja območja namakalnega sistema, lokacija odvzemnega objekta in dovodno omrežje, ki ni znotraj meje območja namakalnega sistema. Območje namakalnega sistema in vključene parcele morajo biti priložene tudi v digitalni obliki; c) seznam lastnikov zemljišč s podatki o njihovih osebnih imenih in naslovih prebivališč, EMŠO in površinah, ki jih imajo v lasti na predvidenem območju namakalnega sistema. Če gre za pravno osebo, je treba predlogu za uvedbo priložiti podatek o firmi, sedežu, davčni številki in površinah zemljišč, ki jih ima v lasti na predvidenem območju namakalnega sistema; č) investicijski program ali dokument identifikacije investicijskega projekta, ki mora biti izdelan v skladu s predpisi, ki urejajo enotno metodologijo za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ; d) predpisana soglasja ali dovoljenja pristojnih organov, če se predlaga uvedba namakalnega sistema na območjih varovanj in omejitev po posebnih predpisih; e) vodna pravica za namakanje kmetijskih zemljišč, podeljena z aktom v skladu z zakonom, ki ureja vode (v nadaljnjem besedilu: vodna pravica). Ne glede na zakon, ki ureja vode, se vodna pravica po postopku, določenem z zakonom, ki ureja vode, podeli lokalni skupnosti, če gre za lokalni namakalni sistem, oziroma pravni osebi s področja kmetijstva, ki jo je ustanovila Republika Slovenija, če gre za državni namakalni sistem. Če območje državnega ali lokalnega namakalnega sistema meji na nekmetijsko namensko rabo, sega meja območja državnega ali lokalnega namakalnega sistema do nekmetijske namenske rabe, razen če gre za linijski infrastrukturni objekt nekmetijske namenske rabe. Predlogu za uvedbo zasebnega namakalnega sistema je treba priložiti: a) grafično prilogo, vrisano v zemljiškokatastrskem prikazu oziroma zemljiškokatastrskem načrtu z razvidnimi mejami parcel in parcelnimi številkami ter navedbo katastrske občine (v merilu 1:2.500 ali 1:5.000), iz katere morajo biti razvidni meja območja zasebnega namakalnega sistema, lokacija odvzemnega objekta in dovodno omrežje, ki ni znotraj meje območja zasebnega namakalnega sistema. Območje namakalnega sistema in vključene parcele morajo biti priložene tudi v digitalni obliki; b) seznam lastnikov zemljišč s podatki o njihovih osebnih imenih in naslovih prebivališč, EMŠO, površinah, ki jih imajo v lasti na predvidenem območju zasebnega namakalnega sistema, in izjave lastnikov, ki se strinjajo z uvedbo zasebnega namakalnega sistema. Če gre za pravno osebo, je treba predlogu za uvedbo priložiti podatek o firmi, sedežu, davčni številki, površinah zemljišč, ki jih ima v lasti na predvidenem območju zasebnega namakalnega sistema, in izjavo zastopnika pravne osebe, da se strinja z uvedbo zasebnega namakalnega sistema; c) predpisana soglasja ali dovoljenja pristojnih organov, če se predlaga uvedba zasebnega namakalnega sistema na območjih varovanj in omejitev po posebnih predpisih; č) sporazum o lastništvu bodočega zasebnega namakalnega sistema; d) vodna pravica. Ne glede na zakon, ki ureja vode, se vodna pravica po postopku, določenem z zakonom, ki ureja vode, podeli lastniku zasebnega namakalnega sistema, predvidenemu v sporazumu iz prejšnje točke. Soglasja ali dovoljenja iz točke d) petega odstavka tega člena in točke c) prejšnjega odstavka so sestavni del predloga za uvedbo namakalnega sistema. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, pri pristojnih organih preveri skladnost seznama lastnikov zemljišč za uvedbo lokalnega ali državnega namakalnega sistema, skladnost seznama lastnikov zemljišč in njihovih izjav za uvedbo zasebnega namakalnega sistema ter skladnost namakalnega sistema s prostorskim aktom lokalne skupnosti.
- UPRS Sodba I U 1371/2018-39Upravno sodišče RS · 2019
Ustavnoskladno je treba razlagati določbe ZKZ v pomenu, da se predlog za uvedbo zasebnega namakalnega sistema lahko vloži (le), če se z uvedbo strinjajo vsi lastniki kmetijskih zemljišč na predvidenem območju namakalnega sistema in vsi lastniki zemljišč dovodnega omrežja oziroma da je soglasje lastnikov dovodnih zemljišč treba pridobiti do izdaje odločbe. Ureditev zato terja vključitev v postopek tudi lastnike zemljišč dovodnega omrežja kot stranskih udeležencev.
- UPRS sodba I U 1597/2013Upravno sodišče RS · 2014
Morebitne ugotovljene razlike med vrednostjo vloženih in na novo dodeljenih zemljišč se poravnajo z denarno odškodnino po tržni vrednosti zemljišč ob izplačilu. Razlika se določi v cenilnih enotah, preračun odškodnine pa mora upoštevati tržno vrednost zemljišč. Zemljišča, ki se vključijo v komasacijski sklad, se določijo z odločbo o uvedbi komasacije, zato tožniki v postopku nove razdelitve ne morejo več uspešno uveljavljati ugovorov v zvezi z njihovo vključitvijo v komasacijski sklad.
- UPRS sodba II U 269/2010Upravno sodišče RS · 2011
Ugovor, da načrtovana vzdrževalna dela na melioracijskem območju niso bila izvedena, v tem postopku ni relevanten, saj določitev melioracijskega območja ni predmet postopka odmere nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na melioracijskih območjih. Davčni organ mora tako v postopku odmere ugotoviti in upoštevati območje melioracije po sprejetem aktu (ali je po sprejetem aktu parcela glede katere se odmerja nadomestilo v območju melioracije ali ne), velikost parcel in stroške na določeno površino, in na tej podlagi izdati odločbo o odmeri nadomestila. V tem (davčnem) postopku ni mogoče izpodbijati pravilnosti veljavnih aktov, ki določajo območje melioracije, ceno, ipd., in so predmet drugih postopkov in aktov oziroma predpisov.
Različice besedila: 4Pokaži ▾
- od 11. 12. 2025 · trenutno
- 5. 4. 2022 – 10. 12. 2025
- 18. 4. 2016 – 4. 4. 2022
- 18. 10. 1996 – 17. 4. 2016
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 9Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
11 odločb navaja ta člen · zadnja 26. 2. 2019Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 1371/2018-39Upravno sodišče RS · 26. 2. 2019besedilo 2016–2022
Ustavnoskladno je treba razlagati določbe ZKZ v pomenu, da se predlog za uvedbo zasebnega namakalnega sistema lahko vloži (le), če se z uvedbo strinjajo vsi lastniki kmetijskih zemljišč na predvidenem območju namakalnega sistema in vsi lastniki zemljišč dovodnega omrežja oziroma da je soglasje lastnikov dovodnih zemljišč treba pridobiti do izdaje odločbe. Ureditev zato terja vključitev v postopek tudi lastnike zemljišč dovodnega omrežja kot stranskih udeležencev.
- UPRS sodba I U 1597/2013Upravno sodišče RS · 28. 1. 2014besedilo 1996–2016
Morebitne ugotovljene razlike med vrednostjo vloženih in na novo dodeljenih zemljišč se poravnajo z denarno odškodnino po tržni vrednosti zemljišč ob izplačilu. Razlika se določi v cenilnih enotah, preračun odškodnine pa mora upoštevati tržno vrednost zemljišč. Zemljišča, ki se vključijo v komasacijski sklad, se določijo z odločbo o uvedbi komasacije, zato tožniki v postopku nove razdelitve ne morejo več uspešno uveljavljati ugovorov v zvezi z njihovo vključitvijo v komasacijski sklad.
- UPRS sodba II U 269/2010Upravno sodišče RS · 8. 11. 2011besedilo 1996–2016
Ugovor, da načrtovana vzdrževalna dela na melioracijskem območju niso bila izvedena, v tem postopku ni relevanten, saj določitev melioracijskega območja ni predmet postopka odmere nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na melioracijskih območjih. Davčni organ mora tako v postopku odmere ugotoviti in upoštevati območje melioracije po sprejetem aktu (ali je po sprejetem aktu parcela glede katere se odmerja nadomestilo v območju melioracije ali ne), velikost parcel in stroške na določeno površino, in na tej podlagi izdati odločbo o odmeri nadomestila. V tem (davčnem) postopku ni mogoče izpodbijati pravilnosti veljavnih aktov, ki določajo območje melioracije, ceno, ipd., in so predmet drugih postopkov in aktov oziroma predpisov.
- UPRS sodba II U 344/2010Upravno sodišče RS · 19. 10. 2011besedilo 1996–2016
Ker je bilo ugotovljeno, da tožnikova parcela leži v melioracijskem območju, da je v neposredni bližini dveh melioracijskih jarkov, s katerimi je bila v okviru izvedene hidromelioracije izboljšana odvodnja kmetijskih zemljišč v vplivnem območju, v katerega sodi tudi navedena parcela, v zadevi pa tudi ni pogojev za izločitev sporne parcele iz navedenega melioracijskega območja, je tožnik zavezan k plačilu nadomestila za kritje stroškov za izvedbo vzdrževalnih del na melioracijskem območju.
- UPRS sodba II U 251/2010Upravno sodišče RS · 5. 10. 2011besedilo 1996–2016
Za odmero nadomestila za kritje stroškov za redno delovanje in vzdrževanje skupnih objektov in naprav je bistvena ugotovitev, da zemljišča v lasti zavezanca ležijo znotraj melioracijskega območja.
- UPRS sodba III U 70/2010Upravno sodišče RS · 22. 2. 2011besedilo 1996–2016
Določitev melioracijskega območja je stvar drugih postopkov in ne more biti predmet presoje zakonitosti v postopku odmere stroškov za redno delovanje in vzdrževanje namakalnih sistemov, v katerem mora davčni organ ugotoviti in upoštevati dejstva, ki so navedena v aktu, s katerim je bilo določeno melioracijsko območje, velikost parcel in strošek na določeno površino in na tej podlagi izdati odločbo o odmeri nadomestila. Glede na navedeno tožnik v postopku odmere nadomestila ne more ugovarjati, da na njegovih zemljiščih ni bila izvedena melioracija, ter da s tem v zvezi ni zavezanec za plačilo nadomestila.
- VSRS Sodba I Up 1023/2003Vrhovno sodišče RS · 5. 10. 2005besedilo 1996–2016
V komasacijskem postopku ni mogoče dati v last in posest komasacijskemu udeležencu zemljišča, ki je v naravi javna cesta.
- VSRS Sodba I Up 892/2001Vrhovno sodišče RS · 21. 2. 2002besedilo 1996–2016
Če komasacijski udeleženec v komasacijskem postopku ne izpodbija nobene konkretne ugotovitve in zahteva le vračilo svojih zemljišč, s svojo zahtevo za vračilo istih, v komasacijski sklad vloženih zemljišč, ne more uspeti.
- VSRS Sodba I Up 984/2000Vrhovno sodišče RS · 12. 7. 2001besedilo 1996–2016
Komasacijska udeleženka s svojo zahtevo za vračilo istih, v komasacijski sklad vloženih zemljišč, ne more uspeti, če sta v komasacijskem postopku opravljena delitev zemljišč in po tržni vrednosti izračunana denarna odškodnina v skladu s komasacijskimi predpisi.
- VSRS Sodba U 1798/95Vrhovno sodišče RS · 11. 3. 1998besedilo 1996–2016
Uvrstitev zemljišč v vrsto agrarnih operacij ni stvar prizadetih udeležencev, ki sodelujejo v teh postopkih, temveč je to stvar opredelitve zemljišč po njihovem namenu v dolgoročnem in srednjeročnem družbenem planu občine.
- VSRS Sodba U 1795/94-5Vrhovno sodišče RS · 3. 7. 1997besedilo 1996–2016
O razdelitvi zemljišč je bilo odločeno na podlagi zakona o kmetijskih zemljiščih, ki je bil med upravnim sporom razveljavljen z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I/94 z dne 14.9.1995, med upravnim sporom pa je bil uveljavljen tudi nov zakon o kmetijskih zemljiščih, ki v 1. odstavku 115. člena določa, da se postopki, ki so bili uvedeni pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po predpisih, ki so veljali ob njegovi uvedbi. Upoštevajoč to pravno stanje je nova razdelitev zemljišč opravljena v skladu s pogoji 89. člena p.b. ZKZ.