83. člen ZKZ

Podatki iz uradnih evidenc občine vzpostavljajo podlago za davčni organ, da odmeri NUSZ, vendar pa lahko tudi stranka dokazuje evidenci nasprotna dejstva, ki jih presodi davčni organ po načelu proste presoje dokazov. Tudi dejstva, ki jih v evidence zabeleži občina in posreduje davčnemu organu, so torej lahko predmet preizkusa na podlagi pravnih sredstev zoper odločbo o odmeri NUSZ. Iz povedanega izhaja, da ima tožnik prav, kolikor uveljavlja, da bi toženka, glede na vsebino njegovih pritožbenih ugovorov, v razlogih odločitve morala utemeljiti, s katerim (za odmerno leto 2018 upoštevnim, po predpisanem postopku sprejetim oziroma izdanim) pravnim aktom je bilo določeno območje predmetnega osuševalnega sistema oziroma so bile vanj vključene tožnikove parcele, za katere je z izpodbijano odločbo odmerjeno nadomestilo. Od navedenega je namreč odvisno, ali je glede na zakon podana podlaga za odmero nadomestila tožniku za leto 2018.

S cenitvijo sodišče soglaša, ker metoda cenitve sledi navodilu iz sodbe U 2108/2002 in ustavni odločbi U-I-26/97, ter je vrednost cenilne enote določena tako, da sodišče ne dvomi, da odraža tržno vrednost le-te, na območju, kjer so obravnavane nepremičnine v času izdelave cenitve. Tožnik zoper vrednost cenilne enote posebnih ugovorov nima. Tožnik ne more biti uspešen v upravnem sporu z dokaznim predlogom, da sodišče postavi izvedenca kmetijske stroke, ki bo ponovno pregledal dodeljena zemljišča, jih ovrednotil in ocenil njihovo vrednost, saj te možnosti ni izkoristil v upravnem postopku. Zemljišča, ki se vključujejo v komasacijski sklad, se določijo z odločbo o uvedbi komasacije, zato tožnik v postopku nove razdelitve ne more več uspešno uveljavljati ugovorov v zvezi z vključitvijo parcele v komasacijski sklad. ZKZ/86 ne določa drugačnega položaja kmetov od nekmetov v primerih komasacije. Za vse primere komasacije določa zakonsko dopustno odstopanje, kot razliko med vrednostjo vloženega in dobljenega zemljišča. V obravnavanem primeru zakonsko dopustno odstopanje ni bilo preseženo, zato je za ugotovljeno razliko tožena stranka upravičena določiti izplačilo v de

Morebitne ugotovljene razlike med vrednostjo vloženih in na novo dodeljenih zemljišč se poravnajo z denarno odškodnino po tržni vrednosti zemljišč ob izplačilu. Razlika se določi v cenilnih enotah, preračun odškodnine pa mora upoštevati tržno vrednost zemljišč. Zemljišča, ki se vključijo v komasacijski sklad, se določijo z odločbo o uvedbi komasacije, zato tožniki v postopku nove razdelitve ne morejo več uspešno uveljavljati ugovorov v zvezi z njihovo vključitvijo v komasacijski sklad.

Razpolaganje z zemljiščem, ki je v postopku komasacije, je nedovoljeno, kar pomeni, da je pogodba, vsaj v delu glede spornega kmetijskega zemljišča, nična.

Iz navedenih zakonskih določb torej izhaja, da postopek komasacije poteka v dveh fazah: uvedba komasacije in razdelitev zemljišč iz komasacijskega sklada. Obe fazi postopka se zaključita z izdajo upravne odločbe oziroma odločb, zoper kateri je zagotovljeno pravno varstvo.

Če je bila že izdana odločba o novi razdelitvi zemljišč in zemljišča, ki so predmet denacionalizacije, ni več v taki obliki kot ob podržavljenju, upravičenca do denacionalizacije ni mogoče vključevati v komasacijski postopek kot novega udeleženca.

Uvrstitev zemljišč v vrsto agrarnih operacij ni stvar prizadetih udeležencev, ki sodelujejo v teh postopkih, temveč je to stvar opredelitve zemljišč po njihovem namenu v dolgoročnem in srednjeročnem družbenem planu občine.

Komasacijsko območje se določi z odločbo o uvedbi komasacije, zato v postopku nove razdelitve zemljišč ni mogoče več uspešno uveljavljati ugovorov o vključitvi zemljišč v komasacijski sklad.