89. člen ZKZ

Morebitne ugotovljene razlike med vrednostjo vloženih in na novo dodeljenih zemljišč se poravnajo z denarno odškodnino po tržni vrednosti zemljišč ob izplačilu. Razlika se določi v cenilnih enotah, preračun odškodnine pa mora upoštevati tržno vrednost zemljišč. Zemljišča, ki se vključijo v komasacijski sklad, se določijo z odločbo o uvedbi komasacije, zato tožniki v postopku nove razdelitve ne morejo več uspešno uveljavljati ugovorov v zvezi z njihovo vključitvijo v komasacijski sklad.

Namen komasacije kot kmetijsko prostorsko ureditvene operacije je, da vsak komasacijski udeleženec dobi čim bolj zaokroženo zemljišče, ki omogoča smotrnejšo in lažjo obdelavo. Odmera sadovnjaka, po dejanski rabi, znotraj oziroma v sklopu dodeljenega zemljišča, zato ni niti namen niti predmet komasacijskega postopka.

V komasacijskem postopku ni mogoče dati v last in posest komasacijskemu udeležencu zemljišča, ki je v naravi javna cesta.

Ker je bilo ugotovljeno, da so bili v komasacijskem postopku upoštevani kriteriji zakona (89. člen), pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je na podlagi določbe 115. člena ZKZ na že začeti postopek komasacije uporabilo določbe ZKZ/86. Pravilno je tudi stališče, da na podlagi 89. člena ZKZ/86 sledi sklepanje, da zakon dopušča izplačilo razlike v denarju, hkrati pa za uporabo izraza "praviloma" dopušča odstopanje od zakonsko določenih odstotkov.

Če komasacijski udeleženec v komasacijskem postopku ne izpodbija nobene konkretne ugotovitve in zahteva le vračilo svojih zemljišč, s svojo zahtevo za vračilo istih, v komasacijski sklad vloženih zemljišč, ne more uspeti.

Komasacijska udeleženka s svojo zahtevo za vračilo istih, v komasacijski sklad vloženih zemljišč, ne more uspeti, če sta v komasacijskem postopku opravljena delitev zemljišč in po tržni vrednosti izračunana denarna odškodnina v skladu s komasacijskimi predpisi.

Uvrstitev zemljišč v vrsto agrarnih operacij ni stvar prizadetih udeležencev, ki sodelujejo v teh postopkih, temveč je to stvar opredelitve zemljišč po njihovem namenu v dolgoročnem in srednjeročnem družbenem planu občine.

Pri novi razdelitvi zemljišč lahko komasacijski udeleženec uspešno uveljavlja le ugovore v okviru zakonskih meril, določenih za novo razdelitev, tj. da se mu dodeli čimbolj zaokroženo zemljišče, približno enake površine in enake vrednosti, z upoštevanjem zgornje meje dopustnega odstopanja glede površine in vrednosti med vloženim in dodeljenim zemljiščem.

Zakon ne določa oblike parcel kot enega izmed kriterijev pri razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada.

O razdelitvi zemljišč je bilo odločeno na podlagi zakona o kmetijskih zemljiščih, ki je bil med upravnim sporom razveljavljen z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I/94 z dne 14.9.1995, med upravnim sporom pa je bil uveljavljen tudi nov zakon o kmetijskih zemljiščih, ki v 1. odstavku 115. člena določa, da se postopki, ki so bili uvedeni pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po predpisih, ki so veljali ob njegovi uvedbi. Upoštevajoč to pravno stanje je nova razdelitev zemljišč opravljena v skladu s pogoji 89. člena p.b. ZKZ.

V postopku komasacije se lahko na komasacijskem območju ustanovijo nove poti, stare pa ukinejo, če niso potrebne glede na novo razdelitev zemljišč, zato komasacijski upravičenec v postopku ne more uspeti z ugovorom, da se je ukinila pot, ki je bila javno dobro.

Pri razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada je odločilno, ali vsa dodeljena zemljišča skupaj ustrezajo merilom iz 89. člena zakona o kmetijskih zemljiščih, in če jim, komasacijski udeleženec ne more uspeti z ugovorom, da je ena od dodeljenih parcel slabše kvalitete.

Tožbeni ugovori, ki se nanašajo na novo razdelitev zemljišč, ne morejo biti predmet upravnega spora, sproženega zoper odločbo o uvedbi komasacije.

Možno oškodovanje pri dodelitvi parcel v postopku komasacije.

Tožniki niso kmetje. Ni še sprejet sanacijski načrt za avtocesto po Vipavski dolini. Zato tožniki ne morejo uspešno zahtevati, da sodišče odpravi odločbo o razdelitvi zemljišč na komasacijskem območju, kjer sta v postopku ostali sporni samo še navedeni dejstvi.