47. člen ZOFVI

Napačno je pritožbeno stališče nasprotne udeleženke, da začne 8-dnevni rok iz prvega odstavka 53. člena ZSDU, po katerem v primeru bistvenih kršitev postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev, predlagatelji in kandidati za člane sveta delavcev lahko zahtevajo sodno varstvo na pristojnem sodišču, teči od dneva razpisa volitev. Ta rok začne teči od dneva objave rezultatov volitev. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je za razpis nadomestnih volitev predstavnikov delavcev v svet osnovne šole pristojen svet šole in ne nasprotna udeleženka. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da gre za takšno kršitev predpisanega postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost nadomestnih volitev.

Za postopek volitev v svet zavoda ni mogoče po analogiji uporabiti določbe 47. člena ZSDU, saj je postopek volitev na drugačen način urejen v aktu o ustanovitvi (Odloku), ki predstavlja pravilno pravno podlago za ravnanje v primeru izvolitve nadomestnega člana sveta zavoda v primeru prenehanja mandata članu pred njegovim potekom. Iz ZOVFI in Odloka jasno izhaja, da je treba člana zavoda - predstavnika delavcev izvoliti na neposrednih in tajnih volitvah, kar velja tudi v primeru nadomeščanja člana, ki mu je predčasno prenehal mandat. Člani sveta zavoda - predstavniki delavcev (in tisti, ki so predstavniki staršev) se lahko le izvolijo, imenovanje članov je namreč pridržano le za člane sveta zavoda, ki so predstavniki ustanovitelja. Določb 12. in 15. člena Odloka tako ni mogoče tolmačiti tako, da se tudi predstavnika delavcev imenuje v svet zavoda. Iz sklepa z dne 18. 9. 2020 pa v nasprotju s tem izrecno izhaja, da je bil predlagatelj za novega člana v svetu zavoda imenovan, in ne izvoljen. Ne drži torej predlagateljeva trditev, da je bil izvoljen. Glede na navedeno je nasprotna udeleženka ravnala pravilno, ko je za izvolitev enega člana sveta šole - predstavnika zaposlenih po ugo

Nepravilna vsebina glasovnice, na podlagi katere je bilo izvedeno glasovanje o odpoklicu članov sveta šole (glasovnice so bile sestavljene tako, da se je lahko glasovalo le o odpoklicu vseh štirih članov sveta na enak način, ne pa posamezno za vsakega od odpoklicanih članov, kar ni bilo skladno z akti šole), predstavlja razlog na ugotovitev nezakonitosti volitev, ker je nepravilna vsebina glasovnic (do spremembe glasovnic je prišlo le na podlagi odločitve predsednice volilne komisije in ne na podlagi odločitve celotne volilne komisije) bistvena kršitev postopka volitev, ki je oz. bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost volitev.

Po stališču Ustavnega sodišča Upravno sodišče v upravnem sporu ni vezano na pravno kvalifikacijo, ki jo navede tožnik v tožbi, zato mora sodišče, če tožnik smiselno navaja poseg oziroma kršitev kakšne druge pravice, ki jo v tožbi ne omenja, mora sodišče izpodbijani akt preizkusiti tudi z vidika te pravice, ki jo tožnik le smiselno navaja. Pravica voliti in biti izvoljen v svet zavoda, ne samo da ni politična pravica iz 43. člena Ustave, ampak tudi ni splošna pravica, saj imajo pravico voliti predstavnike zavoda le zaposleni, in ta pravica spada v okvir določila 75. člena Ustave. Pojmovna zveza „sestava, način imenovanja oziroma izvolitve“ iz 3. odstavka 29. člena ZZ ne more zajemati tudi možnosti, da ustanovitelj z aktom lokalne skupnosti določi način uresničevanja ali omejitve pravice do udeležbe zaposlenih pri upravljanju zavoda prek pasivne ali aktivne volilne pravice v svet zavoda, kajti določilo 1. odstavka 47. člena ZOFVI izrecno določa, da „delavci šole“ volijo svoje predstavnike neposredno in tajno, akt o ustanovitvi šole pa lahko določi le „postopek izvolitve predstavnikov delavcev“, poleg tega že iz 87. člena Ustave izhaja, da pravice državljanov in drugih