46. člen ZOFVI
(sestava sveta)
Svet javnega vrtca oziroma šole sestavljajo: trije predstavniki ustanovitelja, pet predstavnikov delavcev in trije predstavniki staršev. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, svet javne poklicne oziroma strokovne šole, gimnazije in javnega dijaškega doma sestavljajo: trije predstavniki ustanovitelja, pet predstavnikov delavcev, trije predstavniki staršev in dva predstavnika dijakov. Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena sestavo sveta višje strokovne šole ureja poseben zakon. Svet javne organizacije za izobraževanje odraslih sestavljajo: dva predstavnika ustanovitelja, dva predstavnika delavcev, če je tako določeno z aktom o ustanovitvi, pa tudi en predstavnik odraslih, ki se izobražujejo v organizaciji za izobraževanje odraslih. Če je ustanovitelj šole država, je v svetu eden izmed članov predstavnikov ustanovitelja predstavnik lokalne skupnosti, na območju katere ima šola sedež, ali več lokalnih skupnosti, če se le-te tako sporazumejo. V javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu ali drugem zavodu, v katerem se za izvajanje programov za predšolske otroke oziroma izobraževalnega programa oblikuje organizacijska enota, in v javnih vrtcih in šolah, v katerih so organizirane enote vrtcev oziroma podružnice šol, morajo biti v svetu zavoda enakomerno zastopani delavci in starši vseh organizacijskih enot, enot vrtcev oziroma podružnic šol. Število članov in sestavo sveta v javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu ali drugem zavodu, v katerem se oblikuje organizacijska enota, se določi v aktu o ustanovitvi. Če je višja strokovna šola organizacijska enota vzgojno-izobraževalnega zavoda, so člani sveta tudi predsednik strateškega sveta višje šole in najmanj trije predstavniki študentov. V zavodih iz prejšnjega odstavka, v katerih se kot organizacijska enota oblikuje medpodjetniški izobraževalni center, je član sveta lahko tudi predstavnik fizičnih in pravnih oseb, ki kot partnerji sodelujejo pri izvajanju dejavnosti medpodjetniškega izobraževalnega centra, če je tako določeno z aktom o ustanovitvi zavoda in s pogodbo o sodelovanju, ki jo sklenejo z zavodom. Predstavnik iz prejšnjega odstavka lahko kot član sveta glasuje le o vprašanjih, ki se nanašajo na dejavnost medpodjetniškega izobraževalnega centra. Pristojnosti člana se podrobneje določijo z aktom o ustanovitvi. Osebe, ki opravljajo funkcijo direktorja, ravnatelja oziroma pomočnika ravnatelja, v javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu oziroma organizacijski enoti vzgojno-izobraževalnega zavoda ne morejo voliti in biti izvoljeni oziroma imenovani v svet. Člani sveta so imenovani oziroma izvoljeni za štiri leta in so lahko ponovno imenovani oziroma izvoljeni. Člani sveta so lahko zaporedoma imenovani oziroma izvoljeni največ dvakrat. Mandat predstavnikov staršev v svetu je povezan s statusom otroka, učenca oziroma dijaka, mandat predstavnikov študentov s statusom študenta, mandat predstavnikov odraslih pa s statusom udeleženca izobraževanja odraslih. Svet odloča z večino glasov vseh članov, če s tem zakonom ni drugače določeno. Svet se lahko konstituira, ko so imenovani oziroma izvoljeni vsi predstavniki, razen če akt o ustanovitvi določa drugače.
- VDSS Sodba Pdp 547/2017Višje delovno in socialno sodišče · 2017
V nobenem predpisu ni določeno, da bi smel svet zavoda delovati oziroma sprejemati odločitve le, če so vsa mesta v njem popolnjena oziroma da bi bili nezakoniti sklepi sveta, ki bi bili sprejeti v času, ko ta ni popoln. Glede na to, da je za nasprotno kandidatko glasovalo 7 od 10 obstoječih oziroma 11 predvidenih članov sveta, je druga kandidatka v vsakem primeru dobila večino glasov, kot je določeno v dvanajstem odstavku 46. člena ZOFVI.
- VSRS Sklep I Up 272/2011Vrhovno sodišče RS · 2011
Sklep občinskega sveta o razrešitvi članov sveta zavoda OŠ (in imenovanju novih članov ustanoviteljice) nima narave upravnega akta iz 2. člena ZUS-1, saj ta ni bil izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, temveč v izvrševanju ustanoviteljskih pravic. Uveljavljanje kršitve kakšne človekove pravice in temeljne svoboščine v tožbi je predpostavka za sodno varstvo po prvem odstavku 4. člena ZUS-1.
- UPRS sklep IV U 167/2011Upravno sodišče RS · 2011
Predstavništvo ustanovitelja v svetu zavoda ne pomeni uresničevanje pravice predstavnika, temveč pravice ustanovitelja, ki je tega predstavnika imenoval, zato članstvo v svetu zavoda ni tožnikova pravica ali pravna korist, zato z izpodbijanim sklepom o razrešitvi prvo tožnika ni bilo odločeno o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi, ki bi posegla v pravni položaj prvo tožnika.
Različice besedila: 6Pokaži ▾
- od 10. 8. 2022 · trenutno
- 6. 1. 2022 – 9. 8. 2022
- 3. 8. 2009 – 5. 1. 2022
- 18. 4. 2008 – 2. 8. 2009
- 19. 12. 2006 – 17. 4. 2008
- 7. 3. 1996 – 18. 12. 2006
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 31. 8. 2017Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS Sodba Pdp 547/2017Višje delovno in socialno sodišče · 31. 8. 2017besedilo 2009–2022
V nobenem predpisu ni določeno, da bi smel svet zavoda delovati oziroma sprejemati odločitve le, če so vsa mesta v njem popolnjena oziroma da bi bili nezakoniti sklepi sveta, ki bi bili sprejeti v času, ko ta ni popoln. Glede na to, da je za nasprotno kandidatko glasovalo 7 od 10 obstoječih oziroma 11 predvidenih članov sveta, je druga kandidatka v vsakem primeru dobila večino glasov, kot je določeno v dvanajstem odstavku 46. člena ZOFVI.
- VSRS Sklep I Up 272/2011Vrhovno sodišče RS · 27. 10. 2011besedilo 2009–2022
Sklep občinskega sveta o razrešitvi članov sveta zavoda OŠ (in imenovanju novih članov ustanoviteljice) nima narave upravnega akta iz 2. člena ZUS-1, saj ta ni bil izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, temveč v izvrševanju ustanoviteljskih pravic. Uveljavljanje kršitve kakšne človekove pravice in temeljne svoboščine v tožbi je predpostavka za sodno varstvo po prvem odstavku 4. člena ZUS-1.
- UPRS sklep IV U 167/2011Upravno sodišče RS · 10. 8. 2011besedilo 2009–2022
Predstavništvo ustanovitelja v svetu zavoda ne pomeni uresničevanje pravice predstavnika, temveč pravice ustanovitelja, ki je tega predstavnika imenoval, zato članstvo v svetu zavoda ni tožnikova pravica ali pravna korist, zato z izpodbijanim sklepom o razrešitvi prvo tožnika ni bilo odločeno o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi, ki bi posegla v pravni položaj prvo tožnika.
- VSRS Sklep I Up 36/98Vrhovno sodišče RS · 27. 8. 1998besedilo 1996–2006
Akt Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana, s katerim je razrešil s funkcije člana sveta javnega zavoda enega od tistih članov sveta, ki jih je kot ustanovitelj imel pravico imenovati kot svojega predstavnika v njem, ni upravni akt, ki bi se izvrševal po določbah ZUP. Izdajatelj spornega akta je namreč deloval v okviru svojih ustanoviteljskih pravic in obveznosti, ne pa v izvrševanju javnih pooblastil. Glede na navedeno ni potrebno izkazovati predpogoja iz 2. odstavka 30. člena ZUS.