iuris
§ zakonZakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja · ZOFVI · velja od 15. 3. 1996

17. člen ZOFVI

(sprejemanje programov zasebnih šol)

Sodna praksa: 3 odločbe navajajo ta člen · zadnja 19. 4. 2023Vse odločbe ↓
  • UPRS Sodba I U 1135/2021-38Upravno sodišče RS · 2023

    Tožena stranka ni imela pravne podlage zahtevati predložitev soglasja druge zasebne (osnovne) šole, saj kot pogoj za izvajanje izobraževalnega programa, ki ga izvajalec želi izvajati, ni predpisan pogoj pridobitve soglasja druge zasebne (osnovne) šole, ki je za ta izobraževalni program pridobila javno veljavnost. Če zasebna osnovna šola želi izvajati lasten program oziroma uporabi program druge šole kot lasten, to pomeni, da njen program še ni javno veljaven, čeprav je druga šola za program, ki ga je zasebna osnovna šola uporabila kot lastnega, morebiti že pridobila javno veljavnost, saj gre za nov lasten program zasebne osnovne šole. Zato je zanj treba še pridobiti javno veljavnost v postopku za pridobitev javne veljavnosti.

  • UPRS Sodba I U 1183/2022-14Upravno sodišče RS · 2023

    Tožena stranka ni imela pravne podlage, da ne bi tožnici priznala praktičnih nastopov, ki so bili opravljeni v zasebni šoli z javno veljavnim izobraževalnim programom po posebnih pedagoških načelih. Tudi če Waldorfska glasbena šola opravlja program s pridobljeno javno veljavnostjo po posebnih pedagoških načelih, je zaradi tega še vedno možno preveriti, ali tožnica izpolnjuje pogoje o izobrazbi. Pogoje o izobrazbi se ugotavlja s priloženo dokumentacijo – diplomo, ki jo je tožnica tudi priložila. V drugem odstavku 104. člena ZOFVI je sicer res določeno, da strokovnim delavcem v zasebnih vrtcih in šolah, ki izvajajo programe za predšolske otroke, oziroma izobraževalne programe po posebnih pedagoških načelih, ni treba izpolnjevati takih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati strokovni delavci v drugih zasebnih vrtcih in šolah, ki izvajajo javne veljavne programe. Vendar pa to še ne more biti razlog, da tožena stranka ne bi mogla ugotavljati, ali kandidat, ki poučuje v izobraževalnem programu po posebnih pedagoških načelih, izpolnjuje pogoje za pristop k izpitu.

  • UPRS Sodba II U 146/2018-30Upravno sodišče RS · 2020

    Iz določb ZVSI je mogoče povzeti, da višje strokovne šole izvajajo študijske programe in so s tem del terciarnega izobraževanja. Višješolsko strokovno izobraževanje je kot podsistem terciarnega izobraževanja povezano z visokošolskim izobraževanjem, in sicer ju povezuje enak sistem zagotavljanja kakovosti, prehajanje študentov z višje na visoko raven, delno tudi programska sorodnost. Tako kot visokošolski sistem je tudi višješolski sistem del bolonjskega študija oziroma sistema. Opisana umestitev višjih strokovnih šol v šolski sistem tudi podlaga za tolmačenje določbe 2. člena ZIMPVI. S tem, ko drugi odstavek tega člena določa, da tuji program, ki je v državi izvora akreditiran vzgojno-izobraževalni program, izvaja vrtec ali šola, je mogoče razumeti, da so v to vključeni programi predšolskega, osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja in ne tudi programi višješolskega strokovnega izobraževanja, ki kot del terciarnega izobraževanja predstavljajo študijske programe.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 9. 7. 2025
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Različice besedila · 3
  1. od 7. 7. 2025 · trenutno
  2. 18. 4. 2008 – 6. 7. 2025
  3. 7. 3. 1996 – 17. 4. 2008

Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.

Povezano: sklici 7Pokaži ▾

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

3 odločb navaja ta člen · zadnja 19. 4. 2023
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–3 od 3
  • UPRS Sodba I U 1135/2021-38
    Upravno sodišče RS · 19. 4. 2023besedilo 2008–2025

    Tožena stranka ni imela pravne podlage zahtevati predložitev soglasja druge zasebne (osnovne) šole, saj kot pogoj za izvajanje izobraževalnega programa, ki ga izvajalec želi izvajati, ni predpisan pogoj pridobitve soglasja druge zasebne (osnovne) šole, ki je za ta izobraževalni program pridobila javno veljavnost. Če zasebna osnovna šola želi izvajati lasten program oziroma uporabi program druge šole kot lasten, to pomeni, da njen program še ni javno veljaven, čeprav je druga šola za program, ki ga je zasebna osnovna šola uporabila kot lastnega, morebiti že pridobila javno veljavnost, saj gre za nov lasten program zasebne osnovne šole. Zato je zanj treba še pridobiti javno veljavnost v postopku za pridobitev javne veljavnosti.

  • UPRS Sodba I U 1183/2022-14
    Upravno sodišče RS · 18. 1. 2023besedilo 2008–2025

    Tožena stranka ni imela pravne podlage, da ne bi tožnici priznala praktičnih nastopov, ki so bili opravljeni v zasebni šoli z javno veljavnim izobraževalnim programom po posebnih pedagoških načelih. Tudi če Waldorfska glasbena šola opravlja program s pridobljeno javno veljavnostjo po posebnih pedagoških načelih, je zaradi tega še vedno možno preveriti, ali tožnica izpolnjuje pogoje o izobrazbi. Pogoje o izobrazbi se ugotavlja s priloženo dokumentacijo – diplomo, ki jo je tožnica tudi priložila. V drugem odstavku 104. člena ZOFVI je sicer res določeno, da strokovnim delavcem v zasebnih vrtcih in šolah, ki izvajajo programe za predšolske otroke, oziroma izobraževalne programe po posebnih pedagoških načelih, ni treba izpolnjevati takih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati strokovni delavci v drugih zasebnih vrtcih in šolah, ki izvajajo javne veljavne programe. Vendar pa to še ne more biti razlog, da tožena stranka ne bi mogla ugotavljati, ali kandidat, ki poučuje v izobraževalnem programu po posebnih pedagoških načelih, izpolnjuje pogoje za pristop k izpitu.

  • UPRS Sodba II U 146/2018-30
    Upravno sodišče RS · 22. 4. 2020besedilo 2008–2025

    Iz določb ZVSI je mogoče povzeti, da višje strokovne šole izvajajo študijske programe in so s tem del terciarnega izobraževanja. Višješolsko strokovno izobraževanje je kot podsistem terciarnega izobraževanja povezano z visokošolskim izobraževanjem, in sicer ju povezuje enak sistem zagotavljanja kakovosti, prehajanje študentov z višje na visoko raven, delno tudi programska sorodnost. Tako kot visokošolski sistem je tudi višješolski sistem del bolonjskega študija oziroma sistema. Opisana umestitev višjih strokovnih šol v šolski sistem tudi podlaga za tolmačenje določbe 2. člena ZIMPVI. S tem, ko drugi odstavek tega člena določa, da tuji program, ki je v državi izvora akreditiran vzgojno-izobraževalni program, izvaja vrtec ali šola, je mogoče razumeti, da so v to vključeni programi predšolskega, osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja in ne tudi programi višješolskega strokovnega izobraževanja, ki kot del terciarnega izobraževanja predstavljajo študijske programe.