16. člen ZOFVI
(določanje izvajalcev)
Izvajalce izobraževalnega programa osnovnošolskega izobraževanja, osnovnega glasbenega izobraževanja ter vzgojnega programa domov za učence, razen izobraževalnih oziroma vzgojnih programov zasebnih šol oziroma domov za učence, določi lokalna skupnost oziroma več lokalnih skupnosti, če se tako dogovorijo. Izvajalce izobraževalnih programov nižje in srednje poklicne šole, srednje in višje strokovne šole, poklicnega tečaja, gimnazije, maturitetnega tečaja, vzgojnih programov dijaških domov, oziroma programov vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, razen izobraževalnih oziroma vzgojnih programov zasebnih šol oziroma dijaških domov, določi minister s sklepom o dodelitvi programa, ki vsebuje vse podatke, potrebne za vpis v razvid iz 34. člena tega zakona. Pred določitvijo izvajalca izobraževalnega programa iz drugega odstavka tega člena si ministrstvo pridobi podatke, ki so potrebni za vpis izvajalca v razvid iz 34. člena tega zakona.
- UPRS sodba U 1800/2006Upravno sodišče RS · 2006
Določilo 28. člena Pravilnika o vpisu v srednje šole podpira pravno stališče sodišča, da je treba v obravnavanem primeru uporabiti pravila ZUP in da bi tožena stranka morala glede na pritožbene ugovore ugotoviti, ali je v postopku prišlo do morebitne napačne razvrstitve kandidatke v izbirnem postopku.
- VSRS Sodba I Up 672/99Vrhovno sodišče RS · 2003
Vsako pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma o kakšnem splošnem aktu občine je treba presoditi tudi z vidika njene usklajenosti z določbami zakona, v skladu, s katerim občina takšen akt sprejema.
- VSRS Sodba VIII Ips 60/94Vrhovno sodišče RS · 1997
Če je sodišče druge stopnje v obrazložitvi izpodbijane odločbe ugotovilo, da odlok ni v skladu z zakonom, s tem ni storilo nobene bistvene kršitve pravdnega postopka iz 1. točke prvega odstavka 385. člena ZPP, ker gre v tem primeru za uporabo materialnega prava. Na podlagi Ustave in zakona o sodiščih so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije vezani na Ustavo in Zakon. Drugi predpisi so pravni temelj za odločanje le takrat, če je v posameznem zakonu tako izrečno določeno.
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 14. 8. 2006Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba U 1800/2006Upravno sodišče RS · 14. 8. 2006besedilo 2001–2008
Določilo 28. člena Pravilnika o vpisu v srednje šole podpira pravno stališče sodišča, da je treba v obravnavanem primeru uporabiti pravila ZUP in da bi tožena stranka morala glede na pritožbene ugovore ugotoviti, ali je v postopku prišlo do morebitne napačne razvrstitve kandidatke v izbirnem postopku.
- VSRS Sodba I Up 672/99Vrhovno sodišče RS · 15. 10. 2003besedilo 2001–2008
Vsako pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma o kakšnem splošnem aktu občine je treba presoditi tudi z vidika njene usklajenosti z določbami zakona, v skladu, s katerim občina takšen akt sprejema.
- VSRS Sodba VIII Ips 60/94Vrhovno sodišče RS · 11. 3. 1997besedilo 1996–2001
Če je sodišče druge stopnje v obrazložitvi izpodbijane odločbe ugotovilo, da odlok ni v skladu z zakonom, s tem ni storilo nobene bistvene kršitve pravdnega postopka iz 1. točke prvega odstavka 385. člena ZPP, ker gre v tem primeru za uporabo materialnega prava. Na podlagi Ustave in zakona o sodiščih so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije vezani na Ustavo in Zakon. Drugi predpisi so pravni temelj za odločanje le takrat, če je v posameznem zakonu tako izrečno določeno.