120. člen ZOFVI
(delovna in učna obveznost)
V okviru z zakonom in kolektivno pogodbo določenega tedenskega polnega delovnega časa je tedenska učna obveznost učitelja največ 22 ur, učitelja v razširjenem programu in v bolnišničnih oddelkih pa največ 25 ur.
- VDSS sodba Pdp 269/2011Višje delovno in socialno sodišče · 2011
Tožbeni zahtevek za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, s katerim je tožnik zahteval, da sodišče naloži toženi stranki sklenitev pogodbe o zaposlitvi s točno določeno vsebino in z vsemi obveznimi sestavinami pogodbe o zaposlitvi ter da v primeru nesklenitve pogodbe o zaposlitvi le-to nadomesti sodna odločba, ni ustrezno formuliran, ker lahko sodišče naloži delodajalcu le obveznost, da z delavcem sklene pogodbo o zaposlitvi, ne more pa samo točno določiti in opredeliti njene vsebine, saj bi s tem poseglo v avtonomno sfero pogodbenih strank.
- VSRS Sklep VIII DoR 107/2010Vrhovno sodišče RS · 2010
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilnega vrednotenja učnih ur, ki jih učiteljica oz. predavateljica opravi v obsegu nad predpisano tedensko učno obveznostjo, vendar še vedno v okviru z zakonom določene zgornje meje tedenske učne obveznosti v okviru polnega delovnega časa.
- VSRS Sodba VIII Ips 214/2008Vrhovno sodišče RS · 2010
Drugostopenjska ugotovitev o tem, da je tožnica opravila 5 učnih ur dnevno (polnih in ne le v trajanju 50 minut), po svoji naravi predstavlja ugotovitev dejanske narave. Ker je na ugotovljeno dejansko stanje Vrhovno sodišče na podlagi tretjega odstavka 370. člena ZPP vezano, je bilo pri odločitvi o reviziji dolžno upoštevati trajanje tožničine učne ure v takšnem obsegu, kot ga je ugotovilo pritožbeno sodišče. Iz 119. člena ZOFVI resda izhaja, da vzgojno-izobraževalno delo ne obsega le učne obveznosti in priprav, temveč tudi drugo delo, ki je potrebno za uresničitev izobraževalnega programa. Vendar pa v obravnavani zadevi ni mogoče mimo dejstva, da je tožnica starejša delavka, ki je glede na ugotovljeno dejansko stanje dosegla polni delovni čas že z opravljenimi učnimi urami, pripravami na ure in vštetim odmorom med delom. Drugo delo bi tako lahko opravila kvečjemu z delom preko polnega delovnega časa, katerega pa ji tožena stranka zaradi priznanega varstva (2. alinea drugega odstavka 145. člena in sedmi odstavek 147. člena ZDR) ni smela naložiti.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 16. 9. 2011Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS sodba Pdp 269/2011Višje delovno in socialno sodišče · 16. 9. 2011besedilo 1996–2025
Tožbeni zahtevek za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, s katerim je tožnik zahteval, da sodišče naloži toženi stranki sklenitev pogodbe o zaposlitvi s točno določeno vsebino in z vsemi obveznimi sestavinami pogodbe o zaposlitvi ter da v primeru nesklenitve pogodbe o zaposlitvi le-to nadomesti sodna odločba, ni ustrezno formuliran, ker lahko sodišče naloži delodajalcu le obveznost, da z delavcem sklene pogodbo o zaposlitvi, ne more pa samo točno določiti in opredeliti njene vsebine, saj bi s tem poseglo v avtonomno sfero pogodbenih strank.
- VSRS Sklep VIII DoR 107/2010Vrhovno sodišče RS · 22. 12. 2010besedilo 1996–2025
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilnega vrednotenja učnih ur, ki jih učiteljica oz. predavateljica opravi v obsegu nad predpisano tedensko učno obveznostjo, vendar še vedno v okviru z zakonom določene zgornje meje tedenske učne obveznosti v okviru polnega delovnega časa.
- VSRS Sodba VIII Ips 214/2008Vrhovno sodišče RS · 26. 10. 2010besedilo 1996–2025
Drugostopenjska ugotovitev o tem, da je tožnica opravila 5 učnih ur dnevno (polnih in ne le v trajanju 50 minut), po svoji naravi predstavlja ugotovitev dejanske narave. Ker je na ugotovljeno dejansko stanje Vrhovno sodišče na podlagi tretjega odstavka 370. člena ZPP vezano, je bilo pri odločitvi o reviziji dolžno upoštevati trajanje tožničine učne ure v takšnem obsegu, kot ga je ugotovilo pritožbeno sodišče. Iz 119. člena ZOFVI resda izhaja, da vzgojno-izobraževalno delo ne obsega le učne obveznosti in priprav, temveč tudi drugo delo, ki je potrebno za uresničitev izobraževalnega programa. Vendar pa v obravnavani zadevi ni mogoče mimo dejstva, da je tožnica starejša delavka, ki je glede na ugotovljeno dejansko stanje dosegla polni delovni čas že z opravljenimi učnimi urami, pripravami na ure in vštetim odmorom med delom. Drugo delo bi tako lahko opravila kvečjemu z delom preko polnega delovnega časa, katerega pa ji tožena stranka zaradi priznanega varstva (2. alinea drugega odstavka 145. člena in sedmi odstavek 147. člena ZDR) ni smela naložiti.