16. člen ZPSV
( delno prenehal veljati)
Delodajalci so dolžni dostaviti davčnemu organu obračun prispevkov za socialno varnost, zasebniki pa tudi plačilne liste za pri njih zaposlene, najkasneje na dan izplačila plač oziroma nadomestil plač. Vsebino obračuna prispevkov za socialno varnost predpiše minister, pristojen za finance. Zavezanci iz 4. člena tega zakona so dolžni dostaviti obračun prispevkov za socialno varnost davčnemu organu najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. Delodajalci so dolžni od 1. januarja 2003 dalje dostavljati davčnemu organu obračun prispevkov za socialno varnost po tem zakonu po zavarovancih. Obračun prispevkov za socialno varnost po tem odstavku predpiše minister, pristojen za finance, najkasneje do 31. decembra
2001. (črtan)
- VSM Sodba IV Kp 9028/2018Višje sodišče v Mariboru · 2021
Po preizkusu izpodbijane sodbe ter pritožbenih razlogov pritožbeno sodišče pritrjuje stališču zagovornika, da iz opisa očitanega kaznivega dejanja ne izhajajo vsi zakonski znaki kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena KZ-1. Obdolžencu se namreč očita, da je dejanje storil v letu 2013, to je v času veljavnosti KZ-1B, po katerem je kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev opredeljeno kot zavestno neravnanje po predpisih o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi in o prenehanju delovnega razmerja, plači in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, delovnem času, odmoru, počitku, letnem dopustu ali odsotnosti z dela, varstvu žensk, mladine in invalidov, varstvu delavcev zaradi nosečnosti in starševstva, varstva starejših delavcev, prepovedi nadurnega ali nočnega dela ali plačilu predpisanih prispevkov, s čimer storilec prikrajša delavca ali iskalca zaposlitve za pravico, ki mu pripada, ali mu jo omeji. Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da mora opis kaznivega dejanja vsebovati vse zakonske znake kaznivega dejanja, kot jih določa zakon, saj je z njimi opredeljeno tisto ravnanje posameznika, ki ustreza ravnanju v polju zakonitost
- UPRS sodba in sklep I U 105/2011Upravno sodišče RS · 2011
Tožnica v času, ko je bila registrirana kot samostojna podjetnica posameznica, ni plačevala prispevkov za socialno varnost, ki so z zakonom določene obvezne dajatve. Če zavezanec obveznih dajatev v skladu z ZPSV ne plača, jih odmeri in opravi izvršbo davčni organ. V zvezi z ugovorom tožnice, da je dejavnost opravljala dopolnilno, sodišče pojasnjuje, da glede na določbe 15. člena ZPIZ-1, 17. člena ZPIZ-1 in 5. točke 15. člena ZZVZZ opravljanje dejavnosti kot „dopolnilne“ ni vezano na odločitev osebe, ki se vpisuje v register samostojnih podjetnikov, temveč na izpolnjevanje pogojev, ki jih določata ZPIZ-1 oziroma ZZVZZ.
- VSRS Sodba X Ips 608/2005Vrhovno sodišče RS · 2009
Iz določb ZDavP in ZPSV izhaja, da se prispevki po določbah ZDavP obravnavajo enako kot davki, in da zanje, razen v 223.a členu ZDavP izrecno izključenih določb, veljajo vse določbe ZDavP, torej tudi določbe 85., 96. in 105. člena.
Različice besedila: 4Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
6 odločb navaja ta člen · zadnja 23. 3. 2021Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSM Sodba IV Kp 9028/2018Višje sodišče v Mariboru · 23. 3. 2021
Po preizkusu izpodbijane sodbe ter pritožbenih razlogov pritožbeno sodišče pritrjuje stališču zagovornika, da iz opisa očitanega kaznivega dejanja ne izhajajo vsi zakonski znaki kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena KZ-1. Obdolžencu se namreč očita, da je dejanje storil v letu 2013, to je v času veljavnosti KZ-1B, po katerem je kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev opredeljeno kot zavestno neravnanje po predpisih o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi in o prenehanju delovnega razmerja, plači in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, delovnem času, odmoru, počitku, letnem dopustu ali odsotnosti z dela, varstvu žensk, mladine in invalidov, varstvu delavcev zaradi nosečnosti in starševstva, varstva starejših delavcev, prepovedi nadurnega ali nočnega dela ali plačilu predpisanih prispevkov, s čimer storilec prikrajša delavca ali iskalca zaposlitve za pravico, ki mu pripada, ali mu jo omeji. Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da mora opis kaznivega dejanja vsebovati vse zakonske znake kaznivega dejanja, kot jih določa zakon, saj je z njimi opredeljeno tisto ravnanje posameznika, ki ustreza ravnanju v polju zakonitost
- UPRS sodba in sklep I U 105/2011Upravno sodišče RS · 17. 5. 2011besedilo 2000–2012
Tožnica v času, ko je bila registrirana kot samostojna podjetnica posameznica, ni plačevala prispevkov za socialno varnost, ki so z zakonom določene obvezne dajatve. Če zavezanec obveznih dajatev v skladu z ZPSV ne plača, jih odmeri in opravi izvršbo davčni organ. V zvezi z ugovorom tožnice, da je dejavnost opravljala dopolnilno, sodišče pojasnjuje, da glede na določbe 15. člena ZPIZ-1, 17. člena ZPIZ-1 in 5. točke 15. člena ZZVZZ opravljanje dejavnosti kot „dopolnilne“ ni vezano na odločitev osebe, ki se vpisuje v register samostojnih podjetnikov, temveč na izpolnjevanje pogojev, ki jih določata ZPIZ-1 oziroma ZZVZZ.
- VSRS Sodba X Ips 608/2005Vrhovno sodišče RS · 22. 10. 2009besedilo 2000–2012
Iz določb ZDavP in ZPSV izhaja, da se prispevki po določbah ZDavP obravnavajo enako kot davki, in da zanje, razen v 223.a členu ZDavP izrecno izključenih določb, veljajo vse določbe ZDavP, torej tudi določbe 85., 96. in 105. člena.
- VSRS Sodba X Ips 703/2005Vrhovno sodišče RS · 26. 2. 2009besedilo 2000–2012
Če zavezanec za obračunavanje in plačevanje prispevkov za socialno varnost teh ne obračuna in ne plača, jih ugotovi davčni organ in jih zavezancu naloži v plačilo.
- UPRS sodba U 50/2007Upravno sodišče RS · 24. 7. 2008besedilo 2000–2012
Posledic, ki bi jih imel začetek stečajnega postopka na položaj samostojnega podjetnika posameznika kot zavarovanca iz naslova obveznih zavarovanj oziroma člana OZ in s tem na njegov položaj zavezanca za (obvezne) prispevke in članarino OZ, noben zakon, vključno z ZPPSL, ne določa. To pa pomeni, da je bil tudi za obdobje po začetku stečaja, dolžan dostaviti davčnemu organu skladno s 16. členom ZPSV obračun prispevkov ter da so mu bili, ker tega ni storil, utemeljeno in skladno z določbami 112. člena ZDavP prispevki in članarina OZ odmerjeni in naloženi v plačilo z odločbo.
- VDSS VDS sodba Psp 723/2005Višje delovno in socialno sodišče · 8. 6. 2006besedilo 2000–2012
Pravna oseba, ki zaposluje delavce, mora prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje obračunati in plačati ZPIZ-u obenem z obračunom plač oz. z vplačilom akontacije davka od dobička pravnih oseb. Poseben davčni ugotovitveni postopek oz. izdaja odločbe o obveznosti plačila prispevkov ni potreben, zato v primeru neplačila zavezanec že takrat pride v zamudo s plačilom. Ker zastaranje terjatve po Zakonu o davku od dobička pravnih oseb oz. kasnejšem Zakonu o davčnem postopku pretrga vsako dejanje davčnega organa, katerega namen je plačilo obveznosti, pretrga zastaranje tudi tožnikova (ZPIZ) prijava terjatve v stečajnem postopku.