16. člen ZDKG

V ponovnem odločanju je tako sodišče prve stopnje odločalo le še o predlogu pritožnice kot dedinje zaščitne kmetije o vštetju pričakovanih izdatkov prevzemnice zaščitene kmetije, potrebnih za usposobitev mld. nujnih dedičev za samostojno življenje, primerno gospodarski možnosti zaščitne kmetije, v nujni delež, ki tem dedičem pripada (prvi odstavek 16. člena ZDKG).

Že uradni preizkus zadeve pokaže, da prvostopenjsko sodišče skladno s 16. členom ZDKG ni odločilo o vštetju pričakovanih izdatkov prevzemnice zaščitene kmetije, potrebnih za usposobitev mladoletnih dedičev za samostojno življenje, primerno gospodarski zmožnosti zaščitene kmetije, v nujni delež, ki tem dedičem pripada.

Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma, da bi si v primeru ugoditve izboljšal svoj pravni položaj. Na obstoj pravovarstvene potrebe mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora, tudi Vrhovno sodišče v postopku z revizijo. Ker iz pravnomočnega sklepa o dedovanju med drugim izhaja, da so zakoniti dediči, med njimi prva in druga tožnica iz tega upravnega spora, sklenili nov dedni dogovor, ki ga je CSD odobril, si revidentki v tem upravnem sporu niti z ugoditvijo reviziji ne moreta več izboljšati svojega pravnega položaja, s tem pa tudi ne izkazujeta več pravnega interesa za revizijo zoper izpodbijano sodbo prvostopenjskega sodišča.

Ne da bi se spuščalo v presojo pravilnosti odločitve in razlogov sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, Vrhovno sodišče meni, da je pravni interes za revizijo, ki sta ga revidentki sicer imeli ob njeni vložitvi, prenehal.

Dedni dogovor ni v koristi mladoletnih otrok in z njim njihove koristi niso bile ustrezno zavarovane, saj so jim zagotovljeni zgolj minimalni deleži, ki niso sorazmerni s premoženjem, ki je predmet dediščine. Osnovna obveznost glede preživljanja otrok je ob temeljni določbi v Ustavi, določena v 123. členu ZZZDR. Pri preživninski obveznosti, kot je določena v 16. členu ZDKG, pa gre za dodatno obveznost, ki pride v poštev le pri dedovanju zaščitene kmetije, kjer je zaradi varovanja kmetije predvidena rešitev za primere, ko so med dediči tudi mld. otroci zapustnika.

Glede na naravo dednega dogovora (pogodba civilnega prava), nestrinjanje dediča s predlaganim dednim dogovorom, ne posega v pravno varovane pravice ali na zakon oprto osebno korist ostalih sodedičev. Enak učinek ima praviloma tudi zavrnilna odločba centra za socialno delo, izdana na podlagi 191. člena ZZZDR. Glede na možnosti dedovanja, ki jih za dedovanje zaščitene kmetije določa ZDKG, tudi po presoji Vrhovnega sodišča, predlagani dedni dogovor ni koristen za mladoletnega tožnika. Prav otrokove koristi pa morajo biti glavno vodilo v vseh postopkih, kjer se odloča o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih. Ker predlagani dedni dogovor mld. tožniku ni v korist, zavrnitev odobritve le-tega varuje njegove koristi in zato očitno ne posega v pravice ali pravne koristi mld. tožnika.