8. člen ZNB
Nalezljive bolezni, zaradi katerih se izvajajo splošni in posebni ukrepi iz 3. člena tega zakona, so: Slovensko strokovno ime: Tuje strokovno ime: AIDS (SINDROM PRIDOBLJENE IMUNSKE AIDS/HIV POMANJKLJIVOSTI) AKTIVNA TUBERKULOZA TUBERCULOSIS ACTIVA AMEBIOZA AMOEBIASIS AKUTNA INFEKCIJA DIHAL PO LOKA- INFECTIO RESPIRATORIA ACUTA LIZACIJI IN PO POVZROČITELJIH BORELIOZA LYME LYME DISEASE BOTULIZEM BOTULISMUS BRILL-ZINSERJEVA BOLEZEN MORBUS BRILL-ZINSSER BRUCELOZA BRUCELLOSIS DAVICA DIPHTHERIA EHINOKOKOZA ECHINOCOCCOSIS ENTEROBIOZA ENTEROBIASIS GARJE SCABIES ENTEROKOLITIS PO POVZROČITELJIH ENTEROCOLITIS GOBAVOST LEPRA GONOREJA IN GONOKOKNE OKUŽBE GONORRHOEA GRIPA INFLUENZA GRIŽA PO POVZROČITELJIH DYSENTERIA HEMORAGIČNA MRZLICA PO POVZRO- FEBRIS HAEMORRHAGICA VIROSA ČITELJIH INFEKCIJSKA MONONUKLEOZA MONONUCLEOSIS INFECTIOSA KLAMIDIJSKA OKUŽBA PO LOKALIZACIJI CHLAMYDIASIS IN PO POVZROČITELJIH KOLERA CHOLERA KONGENITALNE RDEČKE CONGENITALIS RUBELLA SYNDROM KUGA PESTIS LAMBLIOZA LAMBLIASIS-GIARDIASIS LEGIONELOZA LEGIONELLOSIS LEPTOSPIROZA LEPTOSPIROSIS LISTERIOZA LISTERIOSIS LIŠMENIOZA LEISHMANIASIS MALARIJA MALARIA MENINGITIS PO POVZROČITELJIH MENINGITIS MENINGOENCEFALITIS PO POVZRO- MENINGOENCEPHALITIS ČITELJIH MIKROSPORIJA PO LOKALIZACIJI MICROSPORIASIS MRTVIČNI KRČ TETANUS MUMPS PAROTITIS EPIDEMICA NORICE VARICELLA OKUŽBA S HRANO PO POVZROČITELJIH TOXICOINFECTIO ALIMENTARIS OSLOVSKI KAŠELJ PERTUSSIS OŠPICE MORBILLI OTROŠKA PARALIZA POLIOMYELITIS PARATIFUS A, B, C PARATYPHUS A, B, C PASAVEC ZOSTER PSITAKOZA PSITACOSIS-ORNITOSIS PEGAVICA TYPHUS EXANTHEMATICUS RDEČKE RUBELLA RUMENA MRZLICA FEBRIS FLAVA SEPSA PO POVZROČITELJIH SEPSIS SIFILIS SYPHILIS SMRKAVOST MALLEUS SPOLNO PRENESENE BOLEZNI (DRUGE) SEXUALLY TRANSMITTED DISEASES PO SINDROMIH IN/ALI PO POVZROČITELJIH STEKLINA RABIES STREPTOKOKNA ANGINA ANGINA STREPTOCOCCICA ŠEN ERYSIPELAS ŠKRLATINKA SCARLATINA TRAKULJAVOST TAENIASIS TOKSOKARIOZA TOXOCARIASIS TOKSOPLAZMOZA TOXOPLASMOSIS TRAHOM TRACHOMA TREBUŠNI TIFUS TYPHUS ABDOMINALIS TRIHINOZA TRICHINOSIS TRIHOFITIJA TRICHOPHYTIA TULAREMIJA TULAREMIA VIRUSNI HEPATITIS PO POVZROČI- TELJIH HEPATITIS VIROSA VRANIČNI PRISAD ANTRAX VROČICA Q FEBRIS Q Slovensko strokovno ime: Tuje strokovno ime: AIDS (SINDROM PRIDOBLJENE IMUNSKE AIDS/HIV POMANJKLJIVOSTI) AKTIVNA TUBERKULOZA TUBERCULOSIS ACTIVA AMEBIOZA AMOEBIASIS AKUTNA INFEKCIJA DIHAL PO LOKA- INFECTIO RESPIRATORIA ACUTA LIZACIJI IN PO POVZROČITELJIH BORELIOZA LYME LYME DISEASE BOTULIZEM BOTULISMUS BRILL-ZINSERJEVA BOLEZEN MORBUS BRILL-ZINSSER BRUCELOZA BRUCELLOSIS DAVICA DIPHTHERIA EHINOKOKOZA ECHINOCOCCOSIS ENTEROBIOZA ENTEROBIASIS GARJE SCABIES ENTEROKOLITIS PO POVZROČITELJIH ENTEROCOLITIS GOBAVOST LEPRA GONOREJA IN GONOKOKNE OKUŽBE GONORRHOEA GRIPA INFLUENZA GRIŽA PO POVZROČITELJIH DYSENTERIA HEMORAGIČNA MRZLICA PO POVZRO- FEBRIS HAEMORRHAGICA VIROSA ČITELJIH INFEKCIJSKA MONONUKLEOZA MONONUCLEOSIS INFECTIOSA KLAMIDIJSKA OKUŽBA PO LOKALIZACIJI CHLAMYDIASIS IN PO POVZROČITELJIH KOLERA CHOLERA KONGENITALNE RDEČKE CONGENITALIS RUBELLA SYNDROM KUGA PESTIS LAMBLIOZA LAMBLIASIS-GIARDIASIS LEGIONELOZA LEGIONELLOSIS LEPTOSPIROZA LEPTOSPIROSIS LISTERIOZA LISTERIOSIS LIŠMENIOZA LEISHMANIASIS MALARIJA MALARIA MENINGITIS PO POVZROČITELJIH MENINGITIS MENINGOENCEFALITIS PO POVZRO- MENINGOENCEPHALITIS ČITELJIH MIKROSPORIJA PO LOKALIZACIJI MICROSPORIASIS MRTVIČNI KRČ TETANUS MUMPS PAROTITIS EPIDEMICA NORICE VARICELLA OKUŽBA S HRANO PO POVZROČITELJIH TOXICOINFECTIO ALIMENTARIS OSLOVSKI KAŠELJ PERTUSSIS OŠPICE MORBILLI OTROŠKA PARALIZA POLIOMYELITIS PARATIFUS A, B, C PARATYPHUS A, B, C PASAVEC ZOSTER PSITAKOZA PSITACOSIS-ORNITOSIS PEGAVICA TYPHUS EXANTHEMATICUS RDEČKE RUBELLA RUMENA MRZLICA FEBRIS FLAVA SEPSA PO POVZROČITELJIH SEPSIS SIFILIS SYPHILIS SMRKAVOST MALLEUS SPOLNO PRENESENE BOLEZNI (DRUGE) SEXUALLY TRANSMITTED DISEASES PO SINDROMIH IN/ALI PO POVZROČITELJIH STEKLINA RABIES STREPTOKOKNA ANGINA ANGINA STREPTOCOCCICA ŠEN ERYSIPELAS ŠKRLATINKA SCARLATINA TRAKULJAVOST TAENIASIS TOKSOKARIOZA TOXOCARIASIS TOKSOPLAZMOZA TOXOPLASMOSIS TRAHOM TRACHOMA TREBUŠNI TIFUS TYPHUS ABDOMINALIS TRIHINOZA TRICHINOSIS TRIHOFITIJA TRICHOPHYTIA TULAREMIJA TULAREMIA VIRUSNI HEPATITIS PO POVZROČI- TELJIH HEPATITIS VIROSA VRANIČNI PRISAD ANTRAX VROČICA Q FEBRIS Q Nalezljive bolezni iz prejšnjega odstavka se glede na njihovo naravo in ukrepe, potrebne za njihovo preprečevanje in obvladovanje, razvrstijo v skupine s pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za zdravje. Če se pojavi nevarnost drugih nalezljivih bolezni, ki bi lahko ogrozile zdravje prebivalcev, lahko Vlada Republike Slovenije odloči, da se zanje uporabijo ukrepi, določeni s tem zakonom. O odločitvi mora nemudoma obvestiti Državni zbor Republike Slovenije.
- VDSS Sodba Pdp 240/2022Višje delovno in socialno sodišče · 2022
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je toženka v celoti izpeljala postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga skladno z določbami ZDR-1. Za vse kršitve (iz obeh opominov in iz redne odpovedi pogodbe) je pravilno ugotovilo, da se tožnica po svoji volji ni želela testirati, zato je dejanja storila naklepno. Zato sta utemeljena oba opomina pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, utemeljena pa je tudi odpoved.
- UPRS Sodba II U 328/2021-18Upravno sodišče RS · 2022
Za odreditev karantene je ključna ne le ugotovitev, iz katere države se vrača oseba, ki želi vstopiti v Republiko Slovenijo, pač pa tudi ugotovitev, kakšno je bilo epidemiološko stanje v tej državi v času pred vstopom osebe na ozemlje Republike Slovenije.
- UPRS Sodba II U 326/2021-16Upravno sodišče RS · 2022
Pogoje za odreditev karantene določa ZNB v 19. členu, v skladu s katerim je treba razlagati Odlok Vlade RS, ki je bil sprejet na dovolj določni zakonski podlagi, to je na določbi drugega in četrtega odstavka 19. člena ter določbi 1. točke prve alineje 39. člena ZNB, Odlok o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 pa tudi ne presega okvirov, ki jih določa zakon (t.i. legalitetno načelo). Omenjeni Odlok namreč zgolj podrobneje razčlenjuje zakonske določbe, ko v skladu s pooblastilom iz drugega odstavka 19. člena ZNB, določa izjeme, ko se posamezniku, čeprav ta prihaja iz rizičnega območja, karantena ne odredi, bodisi zaradi izpolnjevanja PCT pogoja po prvem odstavku 6. člena Odloka bodisi zaradi izjem, ki jih Odlok določa v prvem odstavku 7. člena. V obrazložitvi odločbe o odreditvi karantene niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, na podlagi katerih je ministrstvo ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za izrek karantene. Za odreditev karantene je namreč ključna ne le ugotovitev, iz katere države se vrača oseba, ki želi vstopiti v Republiko Slovenijo, pač pa tudi ugotovitev, kakšno je bilo epidemiološko st
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 8Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
6 odločb navaja ta člen · zadnja 9. 6. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS Sodba Pdp 240/2022Višje delovno in socialno sodišče · 9. 6. 2022
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je toženka v celoti izpeljala postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga skladno z določbami ZDR-1. Za vse kršitve (iz obeh opominov in iz redne odpovedi pogodbe) je pravilno ugotovilo, da se tožnica po svoji volji ni želela testirati, zato je dejanja storila naklepno. Zato sta utemeljena oba opomina pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, utemeljena pa je tudi odpoved.
- UPRS Sodba II U 328/2021-18Upravno sodišče RS · 8. 6. 2022
Za odreditev karantene je ključna ne le ugotovitev, iz katere države se vrača oseba, ki želi vstopiti v Republiko Slovenijo, pač pa tudi ugotovitev, kakšno je bilo epidemiološko stanje v tej državi v času pred vstopom osebe na ozemlje Republike Slovenije.
- UPRS Sodba II U 326/2021-16Upravno sodišče RS · 18. 5. 2022
Pogoje za odreditev karantene določa ZNB v 19. členu, v skladu s katerim je treba razlagati Odlok Vlade RS, ki je bil sprejet na dovolj določni zakonski podlagi, to je na določbi drugega in četrtega odstavka 19. člena ter določbi 1. točke prve alineje 39. člena ZNB, Odlok o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 pa tudi ne presega okvirov, ki jih določa zakon (t.i. legalitetno načelo). Omenjeni Odlok namreč zgolj podrobneje razčlenjuje zakonske določbe, ko v skladu s pooblastilom iz drugega odstavka 19. člena ZNB, določa izjeme, ko se posamezniku, čeprav ta prihaja iz rizičnega območja, karantena ne odredi, bodisi zaradi izpolnjevanja PCT pogoja po prvem odstavku 6. člena Odloka bodisi zaradi izjem, ki jih Odlok določa v prvem odstavku 7. člena. V obrazložitvi odločbe o odreditvi karantene niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, na podlagi katerih je ministrstvo ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za izrek karantene. Za odreditev karantene je namreč ključna ne le ugotovitev, iz katere države se vrača oseba, ki želi vstopiti v Republiko Slovenijo, pač pa tudi ugotovitev, kakšno je bilo epidemiološko st
- UPRS Sodba I U 1796/2020-14Upravno sodišče RS · 10. 6. 2021
Izpodbijana odločba ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih oziroma ugotovljenem dejanskem stanju, na podlagi katerih je toženka ugotovila, da so izpolnjeni pogoji za izrek karantene tožniku. Za odreditev karantene v primeru, kot je obravnavani, je bistvena ugotovitev, da je bila oseba, ki se ji karantena odreja, v visokorizičnem stiku z osebo s potrjenim ali verjetnim COVID-19. Sodišče ugotavlja, da ne iz izreka, ne iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, s kom je bil tožnik dejansko v stiku ter zakaj se njegov kontakt s to osebo smatra za visokorizičen.
- UPRS Sodba I U 58/2020-52Upravno sodišče RS · 27. 5. 2021
Tožnica prezre, da se tretji odstavek 1. člena Pravilnika o tehničnih ukrepih in zahtevah za varno obratovanje kopališč in za varstvo pred utopitvami na kopališčih ne nanaša na dejavnost lastnika bazena, ampak na bazen kot objekt oziroma prostor. Prvi del stavka namreč govori o bazenih do 30 m2, drugi del stavka pa o podobnih prostorih, katerih osnovni namen ni plavanje oziroma kopanje. Pravilnik torej ne izvzema bazenov v sklopu savn, ampak se nanaša na vse bazene s površino vode nad 30 m2 ne glede na namen bazena in ne glede na to, v katerem prostoru se nahaja. Ker za uporabo pravilnika tudi ni pomembno, koliko ljudi se v bazenu lahko nahaja, so tožničine navedbe o tem, kdo bazen uporablja, irelevantne. Tožnica meni, da strokovno mnenje NIJZ ni predpis, vendar s tem v obravnavanem primeru ne more uspeti, ker je dal navodilom NIJZ značaj predpisa pravilnik. V tretjem odstavku 4. člena Pravilnika o minimalnih higienskih zahtevah je namreč določeno, da upravljavec pripravi načrt iz prvega odstavka tega člena v skladu z navodili za izdelavo načrta zagotavljanja varnosti kopalne vode, bazena oziroma bazenskega kopališča, ki jih pripravi NIJZ in so objavljena na njegovi spletn
- VSL Sklep II Cp 2401/2018Višje sodišče v Ljubljani · 13. 3. 2019
Objektivna odgovornost države za posledice obveznega cepljenja temelji na posebnih predpisih o varstvu pred nalezljivimi boleznimi. Gre za dejavnost, pri kateri kljub še tako veliki skrbnosti vedno ni mogoče preprečiti nastanka škode (poslabšanja zdravja) in pomeni povečano nevarnost nastanka škode. Narave odgovornosti ne spreminja dejstvo, da je cepljenje proti steklini indicirano šele, ko obstaja nevarnost okužbe s steklino, kakor tudi ne dejstvo, da se z njim preprečuje potencialno smrtno nevarna bolezen. Obvezno cepljenje proti steklini namreč ni predpisano le zaradi zaščite posameznika, temveč tudi zaradi preprečevanja širjenja bolezni, torej zaradi varstva splošnega interesa. Ravno zaradi tega interesa ob podani indikaciji odločitev za cepljenje ni prepuščena volji posameznika. Zdravstvene težave bodisi cepljenih bodisi necepljenih posameznikov imajo lahko zelo različne vzroke, ki jih vedno ni mogoče odkriti. Stališče, da mora biti za uspeh ugovora vzročne zveze zanesljivo ugotovljen alternativni vzrok tožničinih težav, bi se zato utegnilo izkazati za prestrogo, saj bi lahko toženo stranko spravilo v dokazno stisko in ji že vnaprej onemogočilo uspeh njenega ugovora.