7. člen ZNB
Epidemija nalezljive bolezni je pojav nalezljive bolezni, ki po času in kraju nastanka ter številu prizadetih oseb presega običajno stanje in je zato potrebno takojšnje ukrepanje. Za okuženo območje se po tem zakonu šteje območje, na katerem je ugotovljen eden ali več virov okužbe in na katerem so možnosti za širjenje okužbe. Za ogroženo območje se po tem zakonu šteje območje, na katero se lahko prenese nalezljiva bolezen z okuženega območja in na katerem so možnosti za širjenje okužbe. Epidemijo nalezljive bolezni ter okuženo ali ogroženo območje razglasi oziroma določi minister, pristojen za zdravje. Kadar je okuženo ali ogroženo območje celotno območje Republike Slovenije, epidemijo razglasi Vlada Republike Slovenije.
- UPRS Sodba I U 78/2023-24Upravno sodišče RS · 2025
Po 6. členu ZNB-B se dopolnitev vloženih predlogov zahteva v zadevah, o katerih do uveljavitve ZNB-B še ni bilo pravnomočno odločeno. Gre torej za določilo, ki ureja vprašanje, po katerih pravilih se nadaljujejo in končajo postopki s predlogi za opustitev cepljenja, ki so bili v teku ob uveljavitvi ZNB-B, in sicer se s tem določilom določa, da se ti postopki nadaljujejo po novih, spremenjenih procesnih pravilih. V tej zvezi absolutnega pravila, da bi se postopki morali končati po procesnih pravilih, po katerih so se začeli, ni.
- VDSS Sodba in sklep X Pdp 112/2022Višje delovno in socialno sodišče · 2022
Sodišče prve stopnje je na podlagi določbe drugega odstavka 39. člena KPJS pravilno presodilo, da je pravica do dodatka za delo v rizičnih razmerah časovno omejena in da ta ne pripada javnemu uslužbencu za ves delovni čas, ko je opravljal delo v obdobjih razglašene epidemije bolezni COVID-19, temveč samo za čas, ko ga je dejansko opravljal v nevarnih pogojih in pod posebnimi obremenitvami, zato kršitev kolektivne pogodbe ni podana.
- VDSS Sodba X Pdp 92/2022Višje delovno in socialno sodišče · 2022
Drugi odstavek 39. člena KPJS dovolj jasno zamejuje pravico do spornega dodatka, ko ga veže samo na čas dela v nevarnih pogojih in pod posebnimi obremenitvami. KPJS sicer res ne določa tudi stopnje ogroženosti za upravičenost do dodatka, vseeno pa daje jasen okvir časovne in vsebinske upravičenosti do dodatka, iz česar ni mogoče sklepati, da bi bili javni uslužbenci upravičeni do dodatka ves delovni čas - celo v času opravljanja dela na domu.
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 5Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 28. 8. 2025Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 78/2023-24Upravno sodišče RS · 28. 8. 2025
Po 6. členu ZNB-B se dopolnitev vloženih predlogov zahteva v zadevah, o katerih do uveljavitve ZNB-B še ni bilo pravnomočno odločeno. Gre torej za določilo, ki ureja vprašanje, po katerih pravilih se nadaljujejo in končajo postopki s predlogi za opustitev cepljenja, ki so bili v teku ob uveljavitvi ZNB-B, in sicer se s tem določilom določa, da se ti postopki nadaljujejo po novih, spremenjenih procesnih pravilih. V tej zvezi absolutnega pravila, da bi se postopki morali končati po procesnih pravilih, po katerih so se začeli, ni.
- VDSS Sodba in sklep X Pdp 112/2022Višje delovno in socialno sodišče · 15. 3. 2022
Sodišče prve stopnje je na podlagi določbe drugega odstavka 39. člena KPJS pravilno presodilo, da je pravica do dodatka za delo v rizičnih razmerah časovno omejena in da ta ne pripada javnemu uslužbencu za ves delovni čas, ko je opravljal delo v obdobjih razglašene epidemije bolezni COVID-19, temveč samo za čas, ko ga je dejansko opravljal v nevarnih pogojih in pod posebnimi obremenitvami, zato kršitev kolektivne pogodbe ni podana.
- VDSS Sodba X Pdp 92/2022Višje delovno in socialno sodišče · 15. 3. 2022
Drugi odstavek 39. člena KPJS dovolj jasno zamejuje pravico do spornega dodatka, ko ga veže samo na čas dela v nevarnih pogojih in pod posebnimi obremenitvami. KPJS sicer res ne določa tudi stopnje ogroženosti za upravičenost do dodatka, vseeno pa daje jasen okvir časovne in vsebinske upravičenosti do dodatka, iz česar ni mogoče sklepati, da bi bili javni uslužbenci upravičeni do dodatka ves delovni čas - celo v času opravljanja dela na domu.
- VSL Sodba I Cpg 555/2021Višje sodišče v Ljubljani · 2. 12. 2021
Razglašene epidemije ni mogoče enačiti z izrednim stanjem v smislu, da bi razglašena epidemija v okviru 359. člena OZ per se privedla do zaključka, da bi bilo zastaranje terjatev zadržano. V tem primeru ni mogoče zaključiti, da je bil tek zastaralnega rok med razglašeno epidemijo zadržan in niti da so na splošni ravni oziroma na ravni tožene stranke kot posamezne nosilke materialne pravice obstajale nepremagljive ovire, zaradi katerih ni mogla sodno zahtevati izpolnitve obveznosti. Ker je tožeča stranka tožbo vložila po poteku zastaralnega roka, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo zaradi zastaranja