48. člen ZVojI
Kot dohodek, ki je vir dohodnine (dohodki iz dejavnosti, dobiček iz kapitala, dohodki iz premoženja, dohodki iz premoženjskih pravic), se upošteva znesek, ki predstavlja osnovo za davek kot podvrsto dohodnine. Kot dohodek iz kmetijstva se upošteva osnova za davek iz kmetijstva, to je katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč, ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka. Če je zavezanec oproščen davka iz kmetijstva, se katastrski dohodek ne upošteva, če je pri odmeri davka iz kmetijstva priznana davčna olajšava, pa se katastrski dohodek upošteva v višini, zmanjšani za odstotek oziroma za znesek priznane davčne olajšave. V primeru, da je kmetijsko zemljišče oddano v zakup, se kot dohodek zakupnika upošteva katastrski dohodek, zmanjšan za znesek zakupnine, kot dohodek zakupodajalca pa se upošteva znesek zakupnine.
- UPRS Sodba I U 1066/2018-7Upravno sodišče RS · 2019
Pravilno je tožnikovo stališče, da je treba za ugotovitev, ali posamezen prejemek vpliva na pravico in višino invalidskega dodatka, določbo 46. člena ZVojI razlagati v povezavi z določbami drugih členov tega zakona, ki urejajo pravico do invalidskega dodatka, in pri razlagi upoštevati tudi namen, za katerega se daje invalidski dodatek. Na spremembo v višini prejemkov se ni mogoče sklicevati le kot na okoliščine, na podlagi katerih bi do spremembe v prejemkih hipotetično lahko prišlo (pogodbena zaveza nuditi vso potrebno oskrbo, pomoč in postrežbo), ampak je treba konkretno ugotoviti, da je zaradi takšnih okoliščin dejansko že prišlo do spremembe v prejemkih, ki jih oseba redno prejema v denarju ali naravi, in natančno ugotoviti višino te spremembe ter posledično, ali vpliva na dodeljeno pravico.
- VSRS Sodba X Ips 1422/2005Vrhovno sodišče RS · 2009
Potrdilo davčnega organa o višini katastrskega dohodka je javna listina. Ugovori v zvezi z neskladjem katastrskih podatkov v zemljiškem katastru z dejanskim stanjem zemljišča v naravi se ne morejo uspešno uveljavljati v postopku odmere družinskega dodatka po ZVojI, temveč v posebnem ugotovitvenem postopku pri geodetskem upravnem organu.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 11. 4. 2019Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 1066/2018-7Upravno sodišče RS · 11. 4. 2019
Pravilno je tožnikovo stališče, da je treba za ugotovitev, ali posamezen prejemek vpliva na pravico in višino invalidskega dodatka, določbo 46. člena ZVojI razlagati v povezavi z določbami drugih členov tega zakona, ki urejajo pravico do invalidskega dodatka, in pri razlagi upoštevati tudi namen, za katerega se daje invalidski dodatek. Na spremembo v višini prejemkov se ni mogoče sklicevati le kot na okoliščine, na podlagi katerih bi do spremembe v prejemkih hipotetično lahko prišlo (pogodbena zaveza nuditi vso potrebno oskrbo, pomoč in postrežbo), ampak je treba konkretno ugotoviti, da je zaradi takšnih okoliščin dejansko že prišlo do spremembe v prejemkih, ki jih oseba redno prejema v denarju ali naravi, in natančno ugotoviti višino te spremembe ter posledično, ali vpliva na dodeljeno pravico.
- VSRS Sodba X Ips 1422/2005Vrhovno sodišče RS · 18. 11. 2009
Potrdilo davčnega organa o višini katastrskega dohodka je javna listina. Ugovori v zvezi z neskladjem katastrskih podatkov v zemljiškem katastru z dejanskim stanjem zemljišča v naravi se ne morejo uspešno uveljavljati v postopku odmere družinskega dodatka po ZVojI, temveč v posebnem ugotovitvenem postopku pri geodetskem upravnem organu.