23. člen ZVojI
Vojni invalidi, ki jim je stalna pomoč in postrežba neogibno potrebna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, ki so slepi ali nepokretni, so upravičeni do dodatka za pomoč in postrežbo I. stopnje. Vojni invalidi, ki jim je stalna pomoč in postrežba neogibno potrebna za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb ter tisti vojni invalidi, ki kot težji psihiatrični bolniki neogibno potrebujejo stalno nadzorstvo, so upravičeni do dodatka za pomoč in postrežbo II. stopnje.
- UPRS sodba I U 1066/2012Upravno sodišče RS · 2013
Sodišče ne dvomi v to, da tožnik za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb potrebuje dodatek za pomoč in postrežbo, vendar iz mnenj zdravniških komisij prve in druge stopnje, ki sta bili podlagi za odločitev v tej zadevi, izhaja, da ga potrebuje izključno na podlagi bolezni, ki niso bile upoštevane za priznanje vojne invalidnosti (torej ne na podlagi priznane vojne invalidnosti), zato toženka ni imela podlage, da mu prizna pravico do dodatka za pomoč in postrežbo na podlagi vojne invalidnosti.
- VSRS Sodba X Ips 1313/2006Vrhovno sodišče RS · 2010
Če invalid ne izkaže, da pomoč in postrežbo potrebuje za opravljanje večine od šestih osnovnih življenjskih potreb, se mu dodatek za pomoč in postrežbo ne prizna. Revidentu je bila z odločbo tožene stranke pravica do dodatka za pomoč in postrežbo ukinjena šele po izdaji odločbe prvostopenjskega organa, zato z odločitvijo tožene stranke ni bilo poseženo v njegove pravice za nazaj. Opustitev glavne obravnave ni bistvena kršitev pravil postopka v upravnem sporu, če tožnik ne obrazloži pravne pomembnosti predlaganih dokazov za odločitev v zadevi.
- VSRS Sodba I Up 39/2002Vrhovno sodišče RS · 2004
Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo se po določbi 22. člena ZVojI presoja glede na celovito invalidnost, ne glede na njen izvor, če je neogibno potrebna stalna pomoč in postrežba za opravljanje večine življenjskih potreb.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
6 odločb navaja ta člen · zadnja 24. 1. 2013Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba I U 1066/2012Upravno sodišče RS · 24. 1. 2013
Sodišče ne dvomi v to, da tožnik za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb potrebuje dodatek za pomoč in postrežbo, vendar iz mnenj zdravniških komisij prve in druge stopnje, ki sta bili podlagi za odločitev v tej zadevi, izhaja, da ga potrebuje izključno na podlagi bolezni, ki niso bile upoštevane za priznanje vojne invalidnosti (torej ne na podlagi priznane vojne invalidnosti), zato toženka ni imela podlage, da mu prizna pravico do dodatka za pomoč in postrežbo na podlagi vojne invalidnosti.
- VSRS Sodba X Ips 1313/2006Vrhovno sodišče RS · 5. 5. 2010
Če invalid ne izkaže, da pomoč in postrežbo potrebuje za opravljanje večine od šestih osnovnih življenjskih potreb, se mu dodatek za pomoč in postrežbo ne prizna. Revidentu je bila z odločbo tožene stranke pravica do dodatka za pomoč in postrežbo ukinjena šele po izdaji odločbe prvostopenjskega organa, zato z odločitvijo tožene stranke ni bilo poseženo v njegove pravice za nazaj. Opustitev glavne obravnave ni bistvena kršitev pravil postopka v upravnem sporu, če tožnik ne obrazloži pravne pomembnosti predlaganih dokazov za odločitev v zadevi.
- VSRS Sodba I Up 39/2002Vrhovno sodišče RS · 13. 5. 2004
Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo se po določbi 22. člena ZVojI presoja glede na celovito invalidnost, ne glede na njen izvor, če je neogibno potrebna stalna pomoč in postrežba za opravljanje večine življenjskih potreb.
- VSRS Sodba I Up 778/2000Vrhovno sodišče RS · 4. 6. 2003
Tožena stranka in prvostopno sodišče sta ob sicer pravilni ugotovitvi dejanskega stanja, da tožniku nista potrebna pomoč in postrežba pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb, uporabila napačne določbe ZVojI, in sicer le določbo 1. odstavka 123. člena ZVojI, ne pa tudi 4. odstavka 7. člena ZVojI-C, ki pomeni uskladitev z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-86/96.
- VSRS Sodba I Up 340/2000Vrhovno sodišče RS · 26. 10. 2000
Če ni dokazano, da je bila revizija odločbe o pravici do dodatka za posebno invalidnost opravljena v roku 3 mesecev od dneva, ko je ministrstvo prejelo zadevo, se šteje, da je k odločbi dano soglasje (103. člen ZVojI), zato za odpravo odločbe v reviziji niso bili izpolnjeni formalni pogoji.
- VSRS Sklep I Up 23/99Vrhovno sodišče RS · 14. 10. 1999
Ker je 80% vojna invalidnost priznana za popolno slepoto na obeh očeh, torej isto okvaro zdravja, katera se ne upošteva (t.j. popolna slepota) osnovno endogeno obolenje (druga invalidnost) je bistveno, če je pomoč in postrežba potrebna po obeh osnovah.