9. člen ZZK

Pogoji za vpis etažne lastnine niso bili izpolnjeni, saj pritožnica ob predlogu za vpis ni priložila etažnega načrta stavbe, ki bi zajemal tudi njeno stanovanje, na katerega se je njen predlog nanašal.

V času sklepanja darilne pogodbe je označba nepremičnine s številko zemljiškoknjižnega vložka predstavljala ustrezno označbo nepremičnine.

Javna cesta mora biti vpisana v zemljiško knjigo kot javno dobro v lasti države, če gre za državno cesto ali kot javno dobro v lasti občine, če gre za občinsko cesto. Na javni cesti je mogoče pridobiti služnost pod pogoji, ki so določeni s predpisi, ki urejajo javne ceste in v obsegu, kot ga določa 3. odstavek 2. člena ZJC. ZJC omogoča predlagatelju pridobitev služnosti, predlog predlagatelja pa je bil zavrnjen iz razloga, ker v zemljiški knjigi MOK ni vpisana kot lastnica nepremičnin. Predlagatelj ni priložil nobene listine, na podlagi katere bi bilo mogoče ugotoviti, kdo je lastnik nepremičnin, država ali MOK ali morda katera druga lokalna skupnost. tekst : Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa. OBRAZLOŽITEV: 1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor predlagatelja in potrdilo sklep Okrajnega sodišča v Kranju Dn. št. 2362/2006-8 z dne 2. 2. 2009 v izpodbijani točki II. izreka sklepa, s katerim je zemljiškoknjižni referent Okrajnega sodišča v Kranju zavrnil predlog predlagatelja za vknjižbo služnostne pravice pri nepremičninah parc. št. 1007, 1008/1, 100

Po določbi 2. odstavka 150. člena ZZK lahko pri večkratnih zaporednih prenosih pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi, zadnji pridobitelj pravice zahteva vknjižbo oziroma predznambo pravice neposredno v svojo korist, če zemljiškoknjižnemu predlogu za vsak prenos priloži listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega prednika. Ker tožeča stranka s takšnimi listinami ne razpolaga, prav v tej pravdi želi ugotoviti njihov obstoj. Zatrjevana, vendar nedokazana vsebina kupne pogodbe je lahko trditvena podlaga za tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine, ne pa za ugotovitev lastninske pravice, saj se ta na podlagi pravnega posla lahko pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo.

Predlogi za vpis lastninske pravice po Zakonu o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini se vlagajo na obrazcih, ki jih določa Odredba o obrazcih za vpis v zemljiško knjigo. Za izpolnjevanje obrazcev in za vložitev obrazcev se smiselno uporablja 40. člen Pravilnika o vodenju zemljiške knjige, po katerem se šteje, da je predlog vložen na obrazcu, če je oblika v rubriki in njihovo zaporedje v predlogu takemu obrazcu ustrezajo. Če predlog ni formuliran v predpisani obliki, to je z navedbo kulture in izmere posameznih parcelnih številk, ni vložen v skladu s 75. členom Zakona o zemljiški knjigi.

Ker sta stranki pogodbe o ustanovitvi služnosti jasno zapisali, da se nanaša ustanovljena služnost na določeno parcelno številko in zemjiškoknjižni vložek, sodišče prve stopnje ni ravnalo prav, ko je predlog za vpis služnostne pravice zavrnilo zato, ker v pogodbi o ustanovitvi služnosti ni opisana kultura služečega zemljišča in točna izmera.

Predlog za vpis sprememb na že vpisani zastavni pravici v zemljiški knjigi, ki ga je upnik zmotno poimenoval "predlog za zavarovanje terjatve" mora sodišče prve stopnje, ki vodi zemljiško knjigo preizkusiti po njegovi vsebini, torej mora ugotavljati, ali so podane procesne in materialnopravne predpostavke za vpis teh podatkov v zemljiško knjigo po določbah ZZK. Za zavrnitev zahtevka ne zadostuje le ugotovite, da niso izpolnjeni pogoji za zavarovanje denarne terjatve po določbah ZIZ.

Javna ali zasebna listina, s katero se v postopku za vpis v zemljiško knjigo dokazuje obstoj pravnega temelja za pridobitev, prenehanje ali omejitev pravice na nepremičnin, je podlaga za vknjižbo, če je nepremičnina v njej označena s podatki, po katerih se nedvoumno razlikuje od vseh ostalih nepremičnin, to je s številko zemljiškoknjižga vložka, katastrsko občino in parcelno številko.

1. 86. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK) določa, katere formalne predpostavke morajo biti izpolnjene, da sodišče dovoli predlagani vpis. Med drugim mora biti predlog vložen v skladu s 75. čl. ZZK (2. tč. 86. čl. ZZK), ki določa, da mora biti predlog za vpis vložen na obrazcu, ki ga predpiše minister za pravosodje. Po 40. čl. Pravilnika o vodenju zemljiške knjige pa se šteje, da je predlog vložen na obrazcu, če oblika rubrik in njihovo zaporedje v predlogu takemu obrazcu ustrezajo. Predlog, ki ni formuliran v predpisani obliki, sodišče zavrne kot neutemeljen. 2. Pri predlogu za vpis/izbris vknjižbe pravice (obrazec PKZ št. 6) podatek o površini parcele ni pomemben in zaradi morebitne napake pri označbi površine parcele v takem primeru predloga ni mogoče zavrniti.