83. člen ZZK

Zemljiškoknjižno sodišče ne more ugotavljati ničnosti v vseh primerih, za katere je v materialnem pravu taka sankcija sicer predpisana. Upošteva lahko le tiste ničnostne razloge, ki izhajajo neposredno iz zakona.

Pritožnik v zemljiškoknjižnem postopku, ki teče predvsem v skladu s formalnim načelom, ko sodišče odloča na podlagi predloženih listin, ne more uspešno izpodbijati veljavno sklenjene razdružilne pogodbe v notarskem zapisu. Sodišče po uradni dolžnosti pazi le na ničnost pravnega posla, ki je podlaga za vpis (83. člen ZZK), za kar ne gre v konkretnem primeru.

Notarsko overjena izjava volje zemljiškoknjižnega lastnika o priznanju dejstev priposestvovanja in priposestvovanja samega je zasebna listina, na podlagi katere se lahko dovoli vknjižba lastninske pravice na priposestvovalca.

V primeru izvirne pridobitve lastninske pravice (v obravnavani zadevi: priposestvovanja) je zasebna listina, ki vsebuje veljaven pravni temelj (v smislu določbe 21. člena ZZK) izrecna izjava zemljiškoknjižnega lastnika, z notarsko overjenim podpisom (določba 22. člena ZZK), da priznava nastop pravne posledice, torej izvirno pridobitve lastninske pravice. Ker zemljiškoknjižno sodišče v resničnost vsebine listine oz. izjave zemljiškoknjižne lastnice o priposestvovanju ni podvomilo, je utemeljenost zahtevka za vpis izhajala že iz predlogu priložene listine (pogodbe) ter so bili ob vložitvi predloga izpolnjeni vsi pogoji za dovolitev predlaganega vpisa.

Prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo je v 212. členu ZD predvidena za primer, ko je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino. Za takšen spor pa ne gre, če je zemljiškoknjižno sodišče zavrnilo zemljiškoknjižni predlog dedičev - nečakov za vpis lastninske pravice na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki sta jo dediča sklenila z zapustnikom, ko je ugotovilo, da je pravni posel ničen. Zapuščinsko sodišče je nepremičnino, ki je vpisana na zapustnika, pravilno upoštevalo v sklepu o dedovanju.

Ker predlagatelj ni predložil odločbe upravnega organa o odobritvi pravnega posla o prehodu lastninske pravice na kmetijskem zemljišču, ni izkazal obstoja veljavnega pravnega naslova in je zavrnitev njegovega predloga za vknjižbo pravilna.

Pogodba o uskladitvi dejanskega stanja z zemljiškoknjižnim stanjem, ki se sklicuje na domačo prodajno pogodbo, ki je nična, ne more biti podlaga za vpis po 86. čl. ZZK. Stranka se v zemljiškoknjižnem postopku tudi ne more sklicevati na konvalidacijo domače pogodbe po 73. čl. ZOR.