82. člen ZZK

Ker je zemljiškoknjižna referentka o predlogu predlagateljice odločila pred uveljavitvijo ZZK-1, bi moralo sodišče tudi v ugovornem postopku uporabiti določbe ZZK. Prekluzija glede navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov je v 92. členu ZZK predpisana le za pritožbeni postopek.

Prodajalec je svojo obveznost iz pogodbe o prodaji nepremičnine sicer že konkretiziral v 6. členu pogodbe z vpisnim dovolilom, ki pa se ne more realizirati, saj fotokopija pogodbe z neoverjenimi podpisi ni primerna za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, zaradi česar je dolžan izdati listino na podlagi katere bo vpis mogoče izvršiti.

V izvršbi na nepremičnino je treba priložiti izpisek iz zemljiške knjige kot dokaz, da je nepremičnina vpisana kot dolžnikova lastnina. Če je lastninska pravica na nepremičnini vpisana na nekoga drugega, mora upnik predložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice. Ta listina mora biti predložena v izvirniku.

Vknjižba lastninske pravice se dovoli (samo) na podlagi javne ali zasebne listine, v kateri je nepremičnina označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiško knjigo, in ki vsebuje veljaven pravni temelj. Predlagatelj mora predpisane listine priložiti predlogu, sicer sodišče ne poziva na popravo predloga in predlog zavrne.

Kljub temu, da v primerih izvirne pridobitve lastninske pravice za njeno pridobitev ni potrebno razpolagalno dejanje prejšnjega lastnika, lahko novi lastnik doseže vknjižbo (s katero se izvirna pridobitev lastninske pravice izkaže) le na podlagi ustrezne javne oziroma zasebne listine, ki dokazuje nastanek njegove pravice (21. člen ZZK).

Listine, ki so podlaga za vknjižbo, določa 21. člen ZZK, pri čemer se vknjižba dovoli na podlagi javne ali zasebne listine, ki mora vsebovati veljaven pravni temelj, nepremičnina pa mora biti v listini označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi.