7. člen ZZK
V glavni knjigi vpisani podatki so javni in jih sme, pod nadzorom pooblaščenega delavca, vsakdo brezplačno pregledovati. Vsakdo sme zahtevati, da se izda overjen izpisek iz glavne knjige. Listine iz zbirke listin sme pregledovati ali zahtevati, da se izda prepis listine samo oseba ali organ, ki ima za to opravičen interes.
- VSRS Sodba X Ips 275/2005Vrhovno sodišče RS · 2008
Razlog za prekinitev postopka za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del zaradi rešitve predhodnega vprašanja ne more biti zaznamba spora na nepremičnini, če je vložnik zahteve za izdajo odločbe lastninsko pravico na nepremičnini, ki je predmet predvidenega posega v prostor, izkazal z izpiskom iz zemljiške knjige. Zaznamba spora namreč nima za posledico izgube lastninske pravice.
- VSRS Sklep II Ips 116/99Vrhovno sodišče RS · 2000
Funkcionalno zemljišče bi moralo biti opredeljeno bodisi s splošnim pravnim aktom - z načrtom gradbenih parcel kot sestavino prostorskega izvedbenega načrta oziroma lokacijske dokumentacije (prvi in drugi odstavek 46. člena ZUN), bodisi z odločbo pristojnega upravnega organa (tretji odstavek 46. člena ZUN), bodisi s sodno odločbo (npr. pri delitvi nepremičnine). V danem primeru funkcionalno zemljišče za hišo ni bilo določeno in ker tožeča stranka ni bila pripravljena sprožiti ustreznega postopka, je moralo sodišče upoštevati podatke v javnih evidencah, kjer se vodi vrsta rabe parcel - to je podatke, ki so vpisani v zemljiškem katastru in se povzemajo tudi v zemljiško knjigo. Glede na to, da je parc.št. 346 stavbišče in dvorišče, jo je treba po 6. in 7. členu ZZK, ki je veljal v času odločanja pred sodiščem prve stopnje, šteti za zemljišče pod gradbenimi objekti; parc. št. 347, ki je glede na vrsto rabe sadovnjak, pa je katastrska kultura in ne zemljišče pod gradbenim objektom. Gre torej za dve parceli z različno vrsto rabe, zato je treba zanju uporabiti tisti pravni režim, ki velja za določen način rabe in po katerem bi tožniki lahko uporabljali ali oddajali parceli.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 15. 5. 2008Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba X Ips 275/2005Vrhovno sodišče RS · 15. 5. 2008
Razlog za prekinitev postopka za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del zaradi rešitve predhodnega vprašanja ne more biti zaznamba spora na nepremičnini, če je vložnik zahteve za izdajo odločbe lastninsko pravico na nepremičnini, ki je predmet predvidenega posega v prostor, izkazal z izpiskom iz zemljiške knjige. Zaznamba spora namreč nima za posledico izgube lastninske pravice.
- VSRS Sklep II Ips 116/99Vrhovno sodišče RS · 27. 3. 2000
Funkcionalno zemljišče bi moralo biti opredeljeno bodisi s splošnim pravnim aktom - z načrtom gradbenih parcel kot sestavino prostorskega izvedbenega načrta oziroma lokacijske dokumentacije (prvi in drugi odstavek 46. člena ZUN), bodisi z odločbo pristojnega upravnega organa (tretji odstavek 46. člena ZUN), bodisi s sodno odločbo (npr. pri delitvi nepremičnine). V danem primeru funkcionalno zemljišče za hišo ni bilo določeno in ker tožeča stranka ni bila pripravljena sprožiti ustreznega postopka, je moralo sodišče upoštevati podatke v javnih evidencah, kjer se vodi vrsta rabe parcel - to je podatke, ki so vpisani v zemljiškem katastru in se povzemajo tudi v zemljiško knjigo. Glede na to, da je parc.št. 346 stavbišče in dvorišče, jo je treba po 6. in 7. členu ZZK, ki je veljal v času odločanja pred sodiščem prve stopnje, šteti za zemljišče pod gradbenimi objekti; parc. št. 347, ki je glede na vrsto rabe sadovnjak, pa je katastrska kultura in ne zemljišče pod gradbenim objektom. Gre torej za dve parceli z različno vrsto rabe, zato je treba zanju uporabiti tisti pravni režim, ki velja za določen način rabe in po katerem bi tožniki lahko uporabljali ali oddajali parceli.