447. člen ZKP
(1)Sklep o sodnem opominu se razglasi takoj po končani glavni obravnavi z bistvenimi razlogi. Glede dolžnosti napovedi pritožbe se smiselno uporabljajo določbe 368. člena tega zakona.
(2)V izreku sklepa o sodnem opominu navede sodišče poleg osebnih podatkov o obdolžencu samo, da se obdolžencu izreka sodni opomin za dejanje, ki je predmet obtožbe in zakonsko označbo kaznivega dejanja. Izrek sklepa o sodnem opominu mora obsegati tudi potrebne podatke iz 5. in 7. točke prvega odstavka 359. člena tega zakona.
(3)V obrazložitvi sklepa navede sodišče razloge, po katerih se je ravnalo pri izreku sodnega opomina.
- VSL Sklep VII Kp 39691/2019Višje sodišče v Ljubljani · 2024
V opisu kaznivega dejanja samovoljnosti morajo biti določno navedeni vsi trije elementi: 1. pravica, ki si jo oseba vzame, 2. prepričanje osebe, da mu ta pravica pripada in 3. samovoljnost odvzema, ki se kaže v protipravnosti odvzema te pravice. Subjektivne zavesti storilca, da si jemlje pravico, za katero misli, da mu gre, kot psihični proces v zavesti storilca, v opisu dejansko ni treba bolj določno konkretizirati, saj že opis v abstraktnem delu to zavest dovolj določno pojasnjuje. Zavest obdolženega se presoja na podlagi ugotovljenih dejstev in okoliščin v dokaznem postopku in je torej stvar obrazložitve sodbe in ne opisa kaznivega dejanja. Samovoljnost pa je konkretizirana z delom opisa, da "redne poti za izterjavo dolga ni ubral".
- VSRS Sodba I Ips 411/2007Vrhovno sodišče RS · 2008
V izreku sklepa o sodnem opominu se obdolženec ne spozna "za krivega" in se ga tudi ne "obsodi" na sodni opomin, temveč sodišče navede, da mu izreka sodni opomin, ker je storil kaznivo dejanje, pri čemer mora sodišče navesti konkreten opis tega kaznivega dejanja in njegovo zakonsko označbo.
- VSM sodba in sklep I Kp 806/2005Višje sodišče v Mariboru · 2006
Sodišče prve stopnje je v izreku sodbe obdolženega najprej spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po drugem v zvezi s prvim odstavkom 133. člena KZ, nakar je na podlagi 61. člena KZ sprejelo sklep in istemu obdolženemu izreklo sodni opomin. Takšen izrek nasprotuje sam sebi (11. točka prvega odstavka 371. člena ZKP). Ker je sodni opomin nadomestilo za kazen, podlaga za njegov izrek ni v posameznikovi krivdi. Odtod razlika v vrsti odločbe, ki jo sodišče razglasi in izda v primeru sodnega opomina in odtod drugi odstavek 447. člena ZKP, po katerem sodišče v izreku sklepa ne navede, da je obdolženi kriv, temveč samo, da se mu izreka sodni opomin za dejanje, ki je predmet obtožbe in njegovo zakonsko označbo. Izrek o krivdi in izrek o sodnem opominu se medsebojno izključujeta in ju v enotnem izreku ni mogoče trpeti.
Različice besedila: 4Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 22. 2. 2024Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep VII Kp 39691/2019Višje sodišče v Ljubljani · 22. 2. 2024
V opisu kaznivega dejanja samovoljnosti morajo biti določno navedeni vsi trije elementi: 1. pravica, ki si jo oseba vzame, 2. prepričanje osebe, da mu ta pravica pripada in 3. samovoljnost odvzema, ki se kaže v protipravnosti odvzema te pravice. Subjektivne zavesti storilca, da si jemlje pravico, za katero misli, da mu gre, kot psihični proces v zavesti storilca, v opisu dejansko ni treba bolj določno konkretizirati, saj že opis v abstraktnem delu to zavest dovolj določno pojasnjuje. Zavest obdolženega se presoja na podlagi ugotovljenih dejstev in okoliščin v dokaznem postopku in je torej stvar obrazložitve sodbe in ne opisa kaznivega dejanja. Samovoljnost pa je konkretizirana z delom opisa, da "redne poti za izterjavo dolga ni ubral".
- VSRS Sodba I Ips 411/2007Vrhovno sodišče RS · 7. 2. 2008besedilo 2003–2012
V izreku sklepa o sodnem opominu se obdolženec ne spozna "za krivega" in se ga tudi ne "obsodi" na sodni opomin, temveč sodišče navede, da mu izreka sodni opomin, ker je storil kaznivo dejanje, pri čemer mora sodišče navesti konkreten opis tega kaznivega dejanja in njegovo zakonsko označbo.
- VSM sodba in sklep I Kp 806/2005Višje sodišče v Mariboru · 19. 7. 2006besedilo 2003–2012
Sodišče prve stopnje je v izreku sodbe obdolženega najprej spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po drugem v zvezi s prvim odstavkom 133. člena KZ, nakar je na podlagi 61. člena KZ sprejelo sklep in istemu obdolženemu izreklo sodni opomin. Takšen izrek nasprotuje sam sebi (11. točka prvega odstavka 371. člena ZKP). Ker je sodni opomin nadomestilo za kazen, podlaga za njegov izrek ni v posameznikovi krivdi. Odtod razlika v vrsti odločbe, ki jo sodišče razglasi in izda v primeru sodnega opomina in odtod drugi odstavek 447. člena ZKP, po katerem sodišče v izreku sklepa ne navede, da je obdolženi kriv, temveč samo, da se mu izreka sodni opomin za dejanje, ki je predmet obtožbe in njegovo zakonsko označbo. Izrek o krivdi in izrek o sodnem opominu se medsebojno izključujeta in ju v enotnem izreku ni mogoče trpeti.