332. člen ZKP
Pred zaslišanjem opomni predsednik senata pričo, da mora povedati sodišču vse, kar ji je o zadevi znano, in jo opozori, da pomeni krivo pričanje kaznivo dejanje.
- VSRS Sodba I Ips 295/2008Vrhovno sodišče RS · 2008
Za kršitev pravice do zaslišanja obremenilne priče gre, če sodišče prepreči priči, da odgovori na vprašanja, ki so povezana z zadevo in pomembna za pravilno in zakonito odločitev, torej so materialnopravno relevantna.
- VSRS Sodba I Ips 250/2008Vrhovno sodišče RS · 2008
Priče morajo biti zaslišane vsaka zase in vsaka priča posebej mora biti opozorjena na svoje pravice in dolžnosti.
- VSRS Sodba I Ips 6/2007Vrhovno sodišče RS · 2007
Čeprav gre pri obeh oblikah kaznivega dejanja izsiljevanja za enak način storilčevega delovanja (uporaba sile ali grožnje) sta motiva delovanja, to je namen pridobitve protipravne premoženjske koristi oziroma poplačilo terjatve in posledica tako pomembni, da predstavljata razlikovalna zakonska znaka in sta odločilni okoliščini.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 16. 10. 2008Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba I Ips 295/2008Vrhovno sodišče RS · 16. 10. 2008
Za kršitev pravice do zaslišanja obremenilne priče gre, če sodišče prepreči priči, da odgovori na vprašanja, ki so povezana z zadevo in pomembna za pravilno in zakonito odločitev, torej so materialnopravno relevantna.
- VSRS Sodba I Ips 250/2008Vrhovno sodišče RS · 21. 8. 2008
Priče morajo biti zaslišane vsaka zase in vsaka priča posebej mora biti opozorjena na svoje pravice in dolžnosti.
- VSRS Sodba I Ips 6/2007Vrhovno sodišče RS · 30. 8. 2007
Čeprav gre pri obeh oblikah kaznivega dejanja izsiljevanja za enak način storilčevega delovanja (uporaba sile ali grožnje) sta motiva delovanja, to je namen pridobitve protipravne premoženjske koristi oziroma poplačilo terjatve in posledica tako pomembni, da predstavljata razlikovalna zakonska znaka in sta odločilni okoliščini.
- VSL sodba I Kp 1384/99Višje sodišče v Ljubljani · 11. 1. 2000
Sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba. V dvomu je vsak dokazni predlog obrambe v korist obdolženca in ga sodišče mora izvesti, razen če je očitno oziroma če ni izkazana verjetnost, da bo s predlaganim dokazom mogoče ugotoviti, ali izključiti obstoj dejstev, pomembnih za razsojo.