281. člen ZKP
Če podajo samo nekateri od več obdolžencev ugovor zoper obtožnico in če so razlogi, zaradi katerih je sodišče spoznalo, da se obtožba ne dopusti ali da se obtožnica zavrže, v korist tudi nekaterim obdolžencem, ki niso podali ugovora, ravna senat tako, kakor da bi bili podali ugovor tudi ti.
- VSC sklep Kp 113/2003Višje sodišče v Celju · 2003
Če je v opisu kaznivega dejanja navedeno, da naj bi obtoženca z lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin spravila v zmoto oškodovanca glede zemljiško-knjižnega stanja, ki je pravna lastnost nepremičnine, ne gre za kaznivo dejanje goljufije po čl. 271/1 in 2 KZ. Zato je odločitev sodišča 1. stopnje o nedopustnosti obtožnice in o ustavitvi kazenskega postopka pravilna.
- VSK sklep Kp 387/93Višje sodišče v Kopru · 1993
Osemdnevni rok za pripravo obrambe se sme, kot veleva 3. odstavek 281. člena ZKP, skrajšati le na zahtevo obtoženca ali na zahtevo javnega tožilca s privolitvijo obtoženca. V zapisniku o glavni obravnavi ni zaslediti, da bi obtoženca ali javni tožilec tako zahtevo podala. Zgolj privolitev obtožencev v skrajšanje zakonskega roka ne zadošča. Podana je torej bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 2. odstavku 364. člena ZKP, ki je take narave, da bi utegnila vplivati na zakonitost sodbe.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 23. 4. 2003Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSC sklep Kp 113/2003Višje sodišče v Celju · 23. 4. 2003besedilo 1994–2003
Če je v opisu kaznivega dejanja navedeno, da naj bi obtoženca z lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin spravila v zmoto oškodovanca glede zemljiško-knjižnega stanja, ki je pravna lastnost nepremičnine, ne gre za kaznivo dejanje goljufije po čl. 271/1 in 2 KZ. Zato je odločitev sodišča 1. stopnje o nedopustnosti obtožnice in o ustavitvi kazenskega postopka pravilna.
- VSK sklep Kp 387/93Višje sodišče v Kopru · 6. 10. 1993
Osemdnevni rok za pripravo obrambe se sme, kot veleva 3. odstavek 281. člena ZKP, skrajšati le na zahtevo obtoženca ali na zahtevo javnega tožilca s privolitvijo obtoženca. V zapisniku o glavni obravnavi ni zaslediti, da bi obtoženca ali javni tožilec tako zahtevo podala. Zgolj privolitev obtožencev v skrajšanje zakonskega roka ne zadošča. Podana je torej bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 2. odstavku 364. člena ZKP, ki je take narave, da bi utegnila vplivati na zakonitost sodbe.