246. člen ZKP
(1)Da se preverijo izvedeni dokazi ali ugotovijo dejstva, ki so pomembna za razjasnitev stvari, sme organ, ki vodi postopek, odrediti rekonstrukcijo dogodka tako, da se ponovijo dejanja ali situacije v razmerah, v katerih se je po izvedenih dokazih dogodek pripetil. Če so v izpovedbah posameznih prič ali obdolžencev dejanja ali situacije prikazani različno, se rekonstrukcija dogodka opravi praviloma z vsakim izmed njih posebej.
(2)Rekonstrukcija se ne sme opravljati tako, da bi se žalila javni red in morala ali da bi bilo v nevarnosti življenje ali zdravje ljudi.
(3)Pri rekonstrukciji se smejo po potrebi znova izvesti posamezni dokazi.
- VSRS Sodba I Ips 51971/2013Vrhovno sodišče RS · 2020
Sodišče prve stopnje za branje zapisnikov o ogledu kraja kaznivega dejanja in rekonstrukciji na glavni obravnavi v skladu s prvim odstavkom 339. člena ZKP ne potrebuje soglasja strank.
- VSRS Sodba I Ips 11/2009Vrhovno sodišče RS · 2009
Čeprav Zakon o kazenskem postopku ne določa, da potem, ko je ena stranka končala s spraševanjem priče, ne bi smela priči ponovno postavljati vprašanj, pa je dolžnost predsednika senata, da odvrne vse, kar bi zavlačevalo postopek, ne da bi koristilo razjasnitvi stvari.
- VSRS Sodba I Ips 153/97Vrhovno sodišče RS · 1999
Iz navedenega sledi, da sta sodišči prve in druge stopnje v zvezi z dokaznim predlogom obrambe, ki je bil zavrnjen, ugotovili, da ni podana dovolj visoka stopnja verjetnosti, da bi predlagani dokaz lahko potrdil zatrjevano dejstvo oz. drugače - sodišči sta ugotovili, da ni podlage za upošteven dvom v verodostojnost za obrambo spornega dokaza. Iz določbe 5.odst. 178.čl. ZKP izhaja, da mora preiskovalni sodnik (organi za notranje zadeve) na primeren način obvestiti državnega tožilca, obdolženca, zagovornika in oškodovanca, kdaj in kje bodo opravljena preiskovalna dejanja, pri katerih so lahko navzoči, razen če bi bilo nevarno odlašati. Navedene osebe imajo torej pravico biti navzoče pri preiskovalnem dejanju (ogledu), ni pa njihova navzočnost obvezna... Okoliščina, da oškodovanec morebiti ni bil ves čas navzoč pri ogledu, ne predstavlja kršitve določb postopka. Tudi če se šteje, da obdolženec o ogledu ni bil obveščen in je zato podana kršitev njegove pravice biti navzoč na ogledu po 5. in o.odst. 178.čl. v zvezi z 2.odst. 164.čl. ZKP, ne gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 1.odst. 371.čl. ZKP (razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitost
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 16. 1. 2020Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba I Ips 51971/2013Vrhovno sodišče RS · 16. 1. 2020
Sodišče prve stopnje za branje zapisnikov o ogledu kraja kaznivega dejanja in rekonstrukciji na glavni obravnavi v skladu s prvim odstavkom 339. člena ZKP ne potrebuje soglasja strank.
- VSRS Sodba I Ips 11/2009Vrhovno sodišče RS · 3. 9. 2009
Čeprav Zakon o kazenskem postopku ne določa, da potem, ko je ena stranka končala s spraševanjem priče, ne bi smela priči ponovno postavljati vprašanj, pa je dolžnost predsednika senata, da odvrne vse, kar bi zavlačevalo postopek, ne da bi koristilo razjasnitvi stvari.
- VSRS Sodba I Ips 153/97Vrhovno sodišče RS · 21. 1. 1999
Iz navedenega sledi, da sta sodišči prve in druge stopnje v zvezi z dokaznim predlogom obrambe, ki je bil zavrnjen, ugotovili, da ni podana dovolj visoka stopnja verjetnosti, da bi predlagani dokaz lahko potrdil zatrjevano dejstvo oz. drugače - sodišči sta ugotovili, da ni podlage za upošteven dvom v verodostojnost za obrambo spornega dokaza. Iz določbe 5.odst. 178.čl. ZKP izhaja, da mora preiskovalni sodnik (organi za notranje zadeve) na primeren način obvestiti državnega tožilca, obdolženca, zagovornika in oškodovanca, kdaj in kje bodo opravljena preiskovalna dejanja, pri katerih so lahko navzoči, razen če bi bilo nevarno odlašati. Navedene osebe imajo torej pravico biti navzoče pri preiskovalnem dejanju (ogledu), ni pa njihova navzočnost obvezna... Okoliščina, da oškodovanec morebiti ni bil ves čas navzoč pri ogledu, ne predstavlja kršitve določb postopka. Tudi če se šteje, da obdolženec o ogledu ni bil obveščen in je zato podana kršitev njegove pravice biti navzoč na ogledu po 5. in o.odst. 178.čl. v zvezi z 2.odst. 164.čl. ZKP, ne gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 1.odst. 371.čl. ZKP (razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitost