208. člen ZKP
Policija oziroma sodišče mora o odvzemu prostosti v štiriindvajsetih urah obvestiti družino, drugega bližnjega ali delodajalca tistega, ki mu je bila vzeta prostost, če ta to zahteva. O odvzemu prostosti se obvesti pristojni organ socialnega varstva, če je treba kaj ukreniti za preskrbo otrok in drugih družinskih članov, za katere skrbi tisti, ki mu je bila vzeta prostost.
- VSRS Sodba XI Ips 11936/2014-297Vrhovno sodišče RS · 2014
Ocena dopustnosti posega se opravi na podlagi strogega testa sorazmernosti, ki narekuje presojo posega s treh vidikov: 1) ali je poseg nujen (potreben), ker cilja ni mogoče doseči brez posega nasploh (kateregakoli) oziroma da cilja ni mogoče doseči brez ocenjevanega (konkretnega) posega s kakšnim drugim, ki bi bil po svoji naravi milejši; 2) ali je ocenjevani poseg primeren za dosego zasledovanega cilja v tem smislu, da je zasledovani cilj s posegom dejansko mogoče doseči; in 3) ali je teža posledic ocenjevanega posega v prizadeto človekovo pravico proporcionalna vrednosti zasledovanega cilja oziroma koristim, ki bodo zaradi tega nastale (načelo sorazmernosti v ožjem pomenu oziroma načelo proporcionalnosti).
- VSL sklep II Kp 92/2000Višje sodišče v Ljubljani · 2000
V obrazložitvi sklepa o podaljšanju pripora so navedene okoliščine storitve kaznivih dejanj, glede katerih je državni tožilec zahteval razširitev preiskave in tudi razlogi, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je priprti storil kaznivo dejanje. Zato so, ne glede na to, da preiskovalni sodnik še ni izdal sklepa o razširitvi preiskave, tudi ta kazniva dejanja lahko podlaga za podaljšanje pripora.
- VSL sklep II Kp 51/2000Višje sodišče v Ljubljani · 2000
Sodišče je dolžno vsakokrat posebej in celovito presojati razloge za pripor in pogoje za njegovo nadomestitev z milejšimi ukrepi. Če bi bila teža oziroma "zavržnost" kaznivega dejanja res edini oziroma odločilni kriterij pri presoji navedenega vprašanja, kot se zdi pritožniku, bi to pomenilo, da bi sodišče moralo odslej v vseh primerih kaznivih dejanj, ki so lažja od kaznivega dejanja v zadevi, na katero se sklicuje pritožnik, pripor odpraviti oziroma ga nadomestiti z milejšim ukrepom; to pa bi bilo seveda nesmiselno in celo v nasprotju z načelom proste presoje dokazov pri ugotavljanju dejstev v zvezi s priporom.
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 6Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 10. 4. 2014Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba XI Ips 11936/2014-297Vrhovno sodišče RS · 10. 4. 2014besedilo 2003–2021
Ocena dopustnosti posega se opravi na podlagi strogega testa sorazmernosti, ki narekuje presojo posega s treh vidikov: 1) ali je poseg nujen (potreben), ker cilja ni mogoče doseči brez posega nasploh (kateregakoli) oziroma da cilja ni mogoče doseči brez ocenjevanega (konkretnega) posega s kakšnim drugim, ki bi bil po svoji naravi milejši; 2) ali je ocenjevani poseg primeren za dosego zasledovanega cilja v tem smislu, da je zasledovani cilj s posegom dejansko mogoče doseči; in 3) ali je teža posledic ocenjevanega posega v prizadeto človekovo pravico proporcionalna vrednosti zasledovanega cilja oziroma koristim, ki bodo zaradi tega nastale (načelo sorazmernosti v ožjem pomenu oziroma načelo proporcionalnosti).
- VSL sklep II Kp 92/2000Višje sodišče v Ljubljani · 10. 3. 2000besedilo 1994–2003
V obrazložitvi sklepa o podaljšanju pripora so navedene okoliščine storitve kaznivih dejanj, glede katerih je državni tožilec zahteval razširitev preiskave in tudi razlogi, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je priprti storil kaznivo dejanje. Zato so, ne glede na to, da preiskovalni sodnik še ni izdal sklepa o razširitvi preiskave, tudi ta kazniva dejanja lahko podlaga za podaljšanje pripora.
- VSL sklep II Kp 51/2000Višje sodišče v Ljubljani · 14. 2. 2000besedilo 1994–2003
Sodišče je dolžno vsakokrat posebej in celovito presojati razloge za pripor in pogoje za njegovo nadomestitev z milejšimi ukrepi. Če bi bila teža oziroma "zavržnost" kaznivega dejanja res edini oziroma odločilni kriterij pri presoji navedenega vprašanja, kot se zdi pritožniku, bi to pomenilo, da bi sodišče moralo odslej v vseh primerih kaznivih dejanj, ki so lažja od kaznivega dejanja v zadevi, na katero se sklicuje pritožnik, pripor odpraviti oziroma ga nadomestiti z milejšim ukrepom; to pa bi bilo seveda nesmiselno in celo v nasprotju z načelom proste presoje dokazov pri ugotavljanju dejstev v zvezi s priporom.