206. člen ZKP
Med preiskavo sme preiskovalni sodnik odpraviti pripor v soglasju z državnim tožilcem, če teče postopek na njegovo zahtevo, razen če ga odpravlja zaradi poteka roka, kolikor sme trajati, ali če je državni tožilec odstopil od pregona. Če se preiskovalni sodnik in državni tožilec ne strinjata, zahteva preiskovalni sodnik, naj o tem odloči senat; ta mora odločiti o stvari v oseminštiridesetih urah.
- VSM sklep I Kp 26629/2015Višje sodišče v Mariboru · 2015
Neogibna potrebnost pripora za varnost ljudi kot eden izmed pogojev za določanje sorazmernosti pripora po zgornjem ustavnem določilu (prvi odstavek 20. člena Ustave) ne pomeni (ne)varnosti za večje število ljudi, ampak zadostuje varnost enega človeka, ki je do te iste varnosti po prvem odstavku 34. člena Ustave upravičen enako kot če bi se nahajal v skupini večih ljudi.
- VSRS Sodba XI Ips 42657/2013-98Vrhovno sodišče RS · 2013
Čas enomesečnega pripora se šteje od dejanskega odvzema prostosti: čas privedbe in policijskega ali sodnega pridržanja se všteva v pripor.
- VSRS Sodba I Ips 77/2004Vrhovno sodišče RS · 2004
Ker je rok iz 6. odstavka 202. člena ZKP instrukcijski, mora pritožbeni senat odločiti o pritožbi zoper sklep o priporu, čeprav je predpisani 48-urni rok že potekel. Zgolj zaradi prepozne odločitve o pritožbi izpodbijani sklep senata ni nezakonit. Zakon ne določa, da mora isti priporni razlog obstajati za vsa kazniva dejanja, zaradi katerih je obdolženec v priporu.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 4. 9. 2015Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSM sklep I Kp 26629/2015Višje sodišče v Mariboru · 4. 9. 2015
Neogibna potrebnost pripora za varnost ljudi kot eden izmed pogojev za določanje sorazmernosti pripora po zgornjem ustavnem določilu (prvi odstavek 20. člena Ustave) ne pomeni (ne)varnosti za večje število ljudi, ampak zadostuje varnost enega človeka, ki je do te iste varnosti po prvem odstavku 34. člena Ustave upravičen enako kot če bi se nahajal v skupini večih ljudi.
- VSRS Sodba XI Ips 42657/2013-98Vrhovno sodišče RS · 17. 10. 2013
Čas enomesečnega pripora se šteje od dejanskega odvzema prostosti: čas privedbe in policijskega ali sodnega pridržanja se všteva v pripor.
- VSRS Sodba I Ips 77/2004Vrhovno sodišče RS · 25. 3. 2004
Ker je rok iz 6. odstavka 202. člena ZKP instrukcijski, mora pritožbeni senat odločiti o pritožbi zoper sklep o priporu, čeprav je predpisani 48-urni rok že potekel. Zgolj zaradi prepozne odločitve o pritožbi izpodbijani sklep senata ni nezakonit. Zakon ne določa, da mora isti priporni razlog obstajati za vsa kazniva dejanja, zaradi katerih je obdolženec v priporu.
- VSL sklep II Kp 92/2000Višje sodišče v Ljubljani · 10. 3. 2000
V obrazložitvi sklepa o podaljšanju pripora so navedene okoliščine storitve kaznivih dejanj, glede katerih je državni tožilec zahteval razširitev preiskave in tudi razlogi, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je priprti storil kaznivo dejanje. Zato so, ne glede na to, da preiskovalni sodnik še ni izdal sklepa o razširitvi preiskave, tudi ta kazniva dejanja lahko podlaga za podaljšanje pripora.
- VSL sklep II Kp 51/2000Višje sodišče v Ljubljani · 14. 2. 2000
Sodišče je dolžno vsakokrat posebej in celovito presojati razloge za pripor in pogoje za njegovo nadomestitev z milejšimi ukrepi. Če bi bila teža oziroma "zavržnost" kaznivega dejanja res edini oziroma odločilni kriterij pri presoji navedenega vprašanja, kot se zdi pritožniku, bi to pomenilo, da bi sodišče moralo odslej v vseh primerih kaznivih dejanj, ki so lažja od kaznivega dejanja v zadevi, na katero se sklicuje pritožnik, pripor odpraviti oziroma ga nadomestiti z milejšim ukrepom; to pa bi bilo seveda nesmiselno in celo v nasprotju z načelom proste presoje dokazov pri ugotavljanju dejstev v zvezi s priporom.