180. člen ZKP
(1)Če državni tožilec med preiskavo ali po končani preiskavi izjavi, da odstopa od pregona, preiskovalni sodnik obvesti o tem oškodovanca in ga posebej pouči o njegovi pravici, da sme nadaljevati pregon (60. in 62. člen). Če oškodovancu obvestila ni bilo mogoče vročiti, ker sodišču ni prijavil spremembe naslova ali prebivališča, se šteje, da ne namerava nadaljevati pregona.
(2)Če oškodovanec ne nadaljuje pregona, preiskovalni sodnik s sklepom ustavi preiskavo. Sklep se pošlje obdolžencu, državnemu tožilcu in oškodovancu.
- VSM Sklep II Kp 35742/2019Višje sodišče v Mariboru · 2020
Kot v izpodbijanem sklepu utemeljeno navaja že prvostopno sodišče, v obravnavani zadevi ni podanega utemeljenega suma storitve očitanega kaznivega dejanja, saj ni dokazov v smeri goljufivega namena osumljenca.
- VSM Sklep IV Kp 6610/2019Višje sodišče v Mariboru · 2019
Skrajšani kazenski postopek pred okrajnim sodiščem se začne šele z odreditvijo vročitve obtožnega predloga obdolžencu, zato vložitev zahteve za opravo posameznih preiskovalnih dejanj, pa tudi oprava le teh, torej še ne pomeni začetka kazenskega postopka in posledično preiskovalnih dejanj niti ni mogoče ustavljati, kot je to storilo sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom. Tudi sicer v skrajšanem postopku glede oprave posameznih preiskovalnih dejanj ni mogoča analogija z rednim kazenskim postopkom na način, kot je to storilo sodišče prve stopnje, ker v zvezi s predlogom upravičenega tožilca za opravo posameznih preiskovalnih dejanj sodišče ne izdaja nobenih posebnih sklepov. V skladu z določbo prvega odstavka 431. člena ZKP namreč sodnik posamezna preiskovalna dejanja opravi, če se z njimi strinja, lahko opravi tudi samo nekatera od predlaganih dejanj, pri tem pa v zvezi s predlogom ne izda nobene posebne odločbe. Prav tako ne izda posebnega (zavrnilnega) sklepa, če se s predlogom za opravo posameznih preiskovalnih dejanj ne strinja, ampak o tem upravičenega tožilca samo pisno obvesti (drugi odstavek 431. člena ZKP). Slednji se zoper tako odločitev sodnika ne more pritožiti,
- VSRS Sodba I Ips 54763/2010-135Vrhovno sodišče RS · 2014
Nepravilna vročitev za naslovnika ne more imeti pravnih posledic, če pa je iz njegovega ravnanja razvidno, da je pisanje dejansko prejel, začne z dnem dejanskega prejema dokumenta teči rok za opravo procesnega dejanja. V konkretnem primeru pa dejanskemu prejemu dokumenta ni moč pripisati posledic pravilne vročitve, saj specifične okoliščine konkretnega primera (nepravilna vročitev, vsebina oškodovankinega dopisa ter njena laičnost in mladost) utemeljujejo sklep, da je bila oškodovanka v opravičljivi negotovosti glede izteka roka, v katerem mora prevzeti pregon. Za presojo, ali je sodišče posamezni predlog za izvedbo razbremenilnega dokaza (ne)utemeljeno zavrnilo, je ključna utemeljitev dokaznega predloga.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 29. 1. 2020Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSM Sklep II Kp 35742/2019Višje sodišče v Mariboru · 29. 1. 2020
Kot v izpodbijanem sklepu utemeljeno navaja že prvostopno sodišče, v obravnavani zadevi ni podanega utemeljenega suma storitve očitanega kaznivega dejanja, saj ni dokazov v smeri goljufivega namena osumljenca.
- VSM Sklep IV Kp 6610/2019Višje sodišče v Mariboru · 5. 12. 2019
Skrajšani kazenski postopek pred okrajnim sodiščem se začne šele z odreditvijo vročitve obtožnega predloga obdolžencu, zato vložitev zahteve za opravo posameznih preiskovalnih dejanj, pa tudi oprava le teh, torej še ne pomeni začetka kazenskega postopka in posledično preiskovalnih dejanj niti ni mogoče ustavljati, kot je to storilo sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom. Tudi sicer v skrajšanem postopku glede oprave posameznih preiskovalnih dejanj ni mogoča analogija z rednim kazenskim postopkom na način, kot je to storilo sodišče prve stopnje, ker v zvezi s predlogom upravičenega tožilca za opravo posameznih preiskovalnih dejanj sodišče ne izdaja nobenih posebnih sklepov. V skladu z določbo prvega odstavka 431. člena ZKP namreč sodnik posamezna preiskovalna dejanja opravi, če se z njimi strinja, lahko opravi tudi samo nekatera od predlaganih dejanj, pri tem pa v zvezi s predlogom ne izda nobene posebne odločbe. Prav tako ne izda posebnega (zavrnilnega) sklepa, če se s predlogom za opravo posameznih preiskovalnih dejanj ne strinja, ampak o tem upravičenega tožilca samo pisno obvesti (drugi odstavek 431. člena ZKP). Slednji se zoper tako odločitev sodnika ne more pritožiti,
- VSRS Sodba I Ips 54763/2010-135Vrhovno sodišče RS · 23. 1. 2014
Nepravilna vročitev za naslovnika ne more imeti pravnih posledic, če pa je iz njegovega ravnanja razvidno, da je pisanje dejansko prejel, začne z dnem dejanskega prejema dokumenta teči rok za opravo procesnega dejanja. V konkretnem primeru pa dejanskemu prejemu dokumenta ni moč pripisati posledic pravilne vročitve, saj specifične okoliščine konkretnega primera (nepravilna vročitev, vsebina oškodovankinega dopisa ter njena laičnost in mladost) utemeljujejo sklep, da je bila oškodovanka v opravičljivi negotovosti glede izteka roka, v katerem mora prevzeti pregon. Za presojo, ali je sodišče posamezni predlog za izvedbo razbremenilnega dokaza (ne)utemeljeno zavrnilo, je ključna utemeljitev dokaznega predloga.
- VSRS Sodba I Ips 195/97Vrhovno sodišče RS · 23. 4. 1998besedilo 1994–1999
Po določbi 2. odstavka 180. člena ZKP je sicer treba sklep o ustavitvi preiskave poslati oškodovancu, vendar je treba to določbo razlagati v povezavi z določbo 3. odstavka 121. člena ZKP, namreč, da je treba v primeru, ko ima oškodovanec pooblaščenca, vročati pisanja pooblaščencu.