160. člen ZKP
Tistemu, ki je zasačen pri kaznivem dejanju, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, sme vsakdo vzeti prostost. Nato ga mora takoj izročiti preiskovalnemu sodniku ali policiji, če tega ne more storiti, pa takoj obvestiti nekoga od teh organov. Policija ravna po določbah 157. člena tega zakona.
- VSRS Sodba II Ips 1/2025Vrhovno sodišče RS · 2025
Pri opustitvenih ravnanjih o naravni vzročnosti ne moremo govoriti. Vzročno zvezo tu vzpostavi šele pravo na podlagi vrednotenja. Potrebna je presoja, ali je ugotovljena verjetnost nastanka škodnega dogodka takšna, da je konkretni opustitvi dolžnega ravnanja, upoštevaje tudi težo kršitve, pravno vrednotno upravičeno pripisati nastanek škodnega dogodka. V takih primerih je treba v okviru opisane adekvatne vzročnosti uporabiti prospektivno analizo vzročnosti, ki temelji na razrešitvi vprašanja, ali je dejanje, katerega vzročno povezanost s škodnim dogodkom presojamo, povečalo verjetnost nastanka škodnega dogodka, pri čemer pa se ne upošteva zgolj dejstvo, da je do škodnega dogodka prišlo, ampak tudi verjetnost, da bi se podoben škodni dogodek zgodil tudi v drugačnih okoliščinah. Gre za sodobnejši in doslednejši koncept, ki omogoča pravilnejšo razlago teorije o adekvatni vzročnosti. V primeru, ko ni mogoče ugotoviti vzročne zveze z gotovostjo, se najpogosteje uporablja merilo mejnega praga zadostne verjetnosti, pri čemer se pri določitvi, s kakšno stopnjo verjetnosti je treba dokazati, da je ravnanje oziroma drug vzrok v vzročni zvezi z nastalo škodo, uporablja stopnja 50 odstotkov. Metodo pravno relevantne vzročnosti, ki temelji na prospekivni analizi povečane verjetnosti za nastanek škode, v obravnavanem primeru ne dosega potrebnega nadpolovičnega mejnega praga. Opustitev določenih preiskovalnih ukrepov policije oziroma njihova pomanjkljiva izvedba (pred sodiščema prve in druge stopnje ugotovljeno protipravno ravnanje) ne omogoča tudi ugotovitve o obstoju pravno relevantne vzročne zveze.
- VSL sodba VII Kp 14214/2013Višje sodišče v Ljubljani · 2014
Storilec, ki ima predmet, katerega si ima namen prilastiti, že v posesti zaradi načina prodaje (samopostrežna prodaja goriva), z navajanjem neresničnih dejstev prodajalcu, zaradi katerih mu prodajalec dopusti, da predmet odpelje (odnese), ne da bi ga plačal, stori kaznivo dejanje goljufije.
- VSRS Sodba I Ips 14497/2010Vrhovno sodišče RS · 2011
Grožnja z ubojem, ki jo je obsojenec izrekel oškodovancu, ne more predstavljati sile, potrebne za odvzem prostosti oz. preprečitev bega pri kaznivem dejanju zasačene osebe (160. člen ZKP).
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
6 odločb navaja ta člen · zadnja 24. 9. 2025Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Pri opustitvenih ravnanjih o naravni vzročnosti ne moremo govoriti. Vzročno zvezo tu vzpostavi šele pravo na podlagi vrednotenja. Potrebna je presoja, ali je ugotovljena verjetnost nastanka škodnega dogodka takšna, da je konkretni opustitvi dolžnega ravnanja, upoštevaje tudi težo kršitve, pravno vrednotno upravičeno pripisati nastanek škodnega dogodka. V takih primerih je treba v okviru opisane adekvatne vzročnosti uporabiti prospektivno analizo vzročnosti, ki temelji na razrešitvi vprašanja, ali je dejanje, katerega vzročno povezanost s škodnim dogodkom presojamo, povečalo verjetnost nastanka škodnega dogodka, pri čemer pa se ne upošteva zgolj dejstvo, da je do škodnega dogodka prišlo, ampak tudi verjetnost, da bi se podoben škodni dogodek zgodil tudi v drugačnih okoliščinah. Gre za sodobnejši in doslednejši koncept, ki omogoča pravilnejšo razlago teorije o adekvatni vzročnosti. V primeru, ko ni mogoče ugotoviti vzročne zveze z gotovostjo, se najpogosteje uporablja merilo mejnega praga zadostne verjetnosti, pri čemer se pri določitvi, s kakšno stopnjo verjetnosti je treba dokazati, da je ravnanje oziroma drug vzrok v vzročni zvezi z nastalo škodo, uporablja stopnja 50 odstotkov. Metodo pravno relevantne vzročnosti, ki temelji na prospekivni analizi povečane verjetnosti za nastanek škode, v obravnavanem primeru ne dosega potrebnega nadpolovičnega mejnega praga. Opustitev določenih preiskovalnih ukrepov policije oziroma njihova pomanjkljiva izvedba (pred sodiščema prve in druge stopnje ugotovljeno protipravno ravnanje) ne omogoča tudi ugotovitve o obstoju pravno relevantne vzročne zveze.
- VSL sodba VII Kp 14214/2013Višje sodišče v Ljubljani · 10. 12. 2014
Storilec, ki ima predmet, katerega si ima namen prilastiti, že v posesti zaradi načina prodaje (samopostrežna prodaja goriva), z navajanjem neresničnih dejstev prodajalcu, zaradi katerih mu prodajalec dopusti, da predmet odpelje (odnese), ne da bi ga plačal, stori kaznivo dejanje goljufije.
- VSRS Sodba I Ips 14497/2010Vrhovno sodišče RS · 5. 5. 2011
Grožnja z ubojem, ki jo je obsojenec izrekel oškodovancu, ne more predstavljati sile, potrebne za odvzem prostosti oz. preprečitev bega pri kaznivem dejanju zasačene osebe (160. člen ZKP).
- VSRS Sodba I Ips 22/2007Vrhovno sodišče RS · 18. 10. 2007
Obsojenčeva grožnja oškodovanki, izrečena na štiri oči, da je pokojna oziroma da bo pokojna še tistega večera, pomeni resno grožnjo z napadom na življenje in telo v smislu kaznivega dejanja ogrožanja varnosti.
- VSK sklep Kp 285/94Višje sodišče v Kopru · 29. 6. 1994
Zoper obdolženca se sme odrediti pripor le, če je podan utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje. V kolikor preiskava ni bila opravljena, pač pa je bila obtožnica vložena neposredno, na podlagi 6. odstavka 160. člena ZKP, o ugovoru zoper njo pa še ni bilo odločeno, mora sklep o odreditvi pripora vsebovati tudi razloge, na podlagi katerih je mogoče preizkusiti, ali je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje. Ako teh razlogov ni, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 364. člena ZKP.
- VSL sklep Kp 760/93Višje sodišče v Ljubljani · 11. 10. 1993
Zasebno tožbo je šteti kot zahtevo za preiskavo, ker gre za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen zapora, večja od pet let. Zato je v tem primeru zasebno tožbo treba podati preiskovalnemu sodniku.