122. člen ZKP

Vročilnica oziroma povratnica pri vročanju po pošti je javna listina, ki dokazuje kdo je opravil vročitev, komu in kdaj. Ni pa edini dokaz o vročitvi. V primeru dvoma komu in kdaj je bila vročitev opravljena, je vročitev mogoče dokazati s poizvedbami na pošti, zaslišanju prič, grafološko ekspertizo podpisa in z drugimi dopustnimi dokazi.

Medtem ko je vročilnica javna listina, pri kateri velja domneva resničnosti dejstev, ki jih sporoča oziroma potrjuje, pa ugotovitev o prezentnem neujemanju podpisov v spisu zadošča za dvom v resničnost podatka na listini oziroma v avtorstvo podpisa na vročilnici.1

Dokazno breme za izpodbijanje domneve resničnosti podatkov na vročilnici kot javni listini je na obrambi oziroma obsojencu, ki mora dvom v verodostojnost podatkov na povratnici izkazati z ustrezno stopnjo verjetnosti.

Obtoženec je dolžan dvom v verodostojnost javne listine izkazati z ustrezno stopnjo verjetnosti, da bi lahko uspel. S pavšalnim zatrjevanjem, da je sodbo prejel tri dni kasneje, ne vnaša dvoma v resničnost podatka na vročilnici.

Po utemeljeni pritožbeni obrazložitvi je bila tedanja zloraba bančne ali kreditne kartice po drugem odstavku 253. člena KZ pogojena izključno s posameznikovo pridobitvijo premoženjske koristi. Če je bila premoženjska korist pridobljena za drugega, kot se je to zgodilo v obravnavanem primeru, to, drugače kot pri izdaji nekritega čeka po prvem odstavku tega člena, ni bilo kaznivo. Od tod potem združitev izvršitvenih ravnanj v prenovljenem kaznivem dejanju zlorabe negotovinskega plačilnega sredstva po prvem odstavku 246. člena KZ-1 (Ur. l. RS št. 39/2009), pri katerem je pravzaprav vseeno, za koga oziroma komu je bila premoženjska korist pridobljena.

Sodišče je ravnalo pravilno, ko je sodbo obdolžencu vročilo na naslovu stalnega bivališča, ki ga je obdolženi izrecno navedel kot naslov, na katerem želi prejemati sodna pisanja. Z drugimi poskusi vročanja pa ni storilo nobene kršitve v škodo obdolženca, saj je le poskušalo narediti vse, da bi obdolženi sodbo dejansko prejel in se z njo seznanil.

Če sodišče ne razpolaga z dovolj podatki za spoznanje o določenem procesno pravno relevantnem dejstvu (to je takrat, ko iz spisa niso razvidni ali pa so nejasni), je dolžno v zvezi s tem izvajati dokaze, ker je od tega odvisna zakonitost nadaljnjega postopka. Ker povratnica ni bila izpolnjena tako, kot bi morala biti, podpis na njej pa je očitno različen od podpisa obsojenca na drugih listinah, obstaja dvom v zaključek sodišča, da je bila sodba o kaznovalnem nalogu res vročena obdolžencu.

Plačilni nalog (policijske postaje) je izvršilni naslov, če je opremljen s potrdilom o izvršljivosti (4. odstavek 44. člena Zakona o davčnem postopku). Okoliščina, ki je na plačilnem nalogu napisana in ni sporna, to je, da tožnik ni hotel podpisati plačilnega naloga, niti ga sprejeti, nima nobenega vpliva na postopek prisilne izterjave. Odločitve in druga pisanja v postopku o prekršku se po določbi 89. člena Zakona o prekršku vročajo v skladu z ustreznimi določbami Zakona o kazenskem postopku, ki v 122. členu določa, da se vročitev šteje za opravljeno tudi v primeru odklonitve podpisa, ko vročevalec to dejstvo in datum napiše na vročilnico oziroma uradno pisanje.

Poročilo o vročitvi, ki je potekala po določbi 3. odstavka 122. člena ZKP, opravila pa jo je vročevalna agencija, je javna listina in kot taka verodostojna.