112. člen ZKP

Ker predmetna odredba predsednika sodišča v postopkih s pravnimi sredstvi do izdaje izpodbijane odločitve ni bila kakorkoli spremenjena, razveljavljena ali odpravljena, je sodišče druge stopnje pri preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru zatrjevane kršitve po 3. točki člena 372 ZKP izhajalo iz dejstva, da je bila sodnici Ani Testen zaradi daljše bolniške odsotnosti z odredbo predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Su 45/2021, z dne 4. 2. 2021, odvzeta Ks zadeva opr. št. II Ks 59093/2018, v kateri je bila seja senata že opravljena, osnutek sklepa pa že pripravljen, vendar še ne pregledan po sodnici Testenovi kot sodnici poročevalki, ter predodeljena drugemu sodniku; ter kot ključno presojalo, ali v posvetovalnem zapisniku zapisana odločitev zunajobravnavnega senata, v katerem je kot sodnica poročevalka sodelovala sodnica Ana Testen, da se pritožba obdolženca zoper sklep o uvedbi preiskave v predmetni zadevi zavrne kot neutemeljena, ne da bi bil izdelan in odpravljen pisni odpravek sklepa, že predstavlja takšno odločitev, ki pomeni procesno oviro za izdajo izpodbijanega sklepa, upoštevaje, da je o predmetni zahtevi za preiskavo dne 8. 6. 2022 odločalo krajevno, stvarno

Če (dokler) sklepa ne podpiše sodnik, tak sklep ni obstoječ, čeprav sicer vsebuje vse ostale zahtevane sestavine. Administrativna oprema pisanja v skladu z zahtevami Sodnega reda za prepise ne more "ustvariti" sodne odločbe, ker je konstituirana šele s podpisom sodnika.

Pritožbeno sodišče se ne strinja s pritožbo, da je zahteva za preiskavo, ki jo je Specializirano državno tožilstvo RS vložilo pri sodišču 17. 1. 2020, nepopolna vloga in da je bila zahteva za preiskavo v obravnavani zadevi zato vložena 4. 6. 2020 oziroma kasneje, po roku dveh let od prenehanja izvajanja PPU. Iz zahteve za preiskavo, vložene 17. 1. 2020, je razvidno, da je državna tožilka ocenila, da je zbranih dovolj podatkov in dokazov, ki potrjujejo obstoj utemeljenega suma, da sta obdolžena M.S. ml. in B.B. ter gospodarski družbi storili kazniva dejanja, za katere se storilci preganjajo po uradni dolžnosti in je od sodišča zoper njih zahtevala uvedbo kazenskega postopka, torej podala za to formalno zahtevo. To je storila znotraj navedenega zakonskega roka po prenehanju izvajanja PPU, tega dejstva pa ne more spremeniti okoliščina, da je preiskovalna sodnica predlagala, da zahtevo glede opisa kaznivega dejanja in obrazložitve dopolni.

Obtoženi je bil seznanjen s postopkom davčnega inšpekcijskega nadzora gospodarske družbe in je v postopku sodeloval. Potem, ko mu je funkcija direktorja prenehala, pa bi imel možnost, da bi predlagal, da v postopku sodeluje kot stranski udeleženec. Mnenje izvedenke davčno ekonomske stroke se nanaša na vsebinsko pravilnost ugotovitev davčnega organa, ne pa na zakonitost tekom davčnega inšpekcijskega postopka pridobljenih dokazov. Pravilnost ugotovitev davčnega organa bo predmet ugotavljanja dejanskega stanja med dokaznim postopkom, kar na presojo zakonitosti dokazov ne vpliva. V mnenju inštituta je podana pravna razlaga davčnega postopka in ocena o tem, ali se dokazi, dobljeni v davčnem inšpekcijskem nadzoru, lahko uporabijo v kazenskem postopku. Gre torej za razlago zakonskih določb, kar pa je naloga in izključna pristojnost sodišča. Razlaga prava je v pristojnosti sodišča. Stališče pritožnika, da odredbe sodišča za opravo hišne preiskave ni mogoče šteti kot sodne odločbe, ki jo za poseg v ustavno pravico nedotakljivosti stanovanja določa 36. člen Ustave, je pravno zmotno. Zoper odredbo res ni dopustno pravno sredstvo, vendar to ne pomeni, da se zakonitosti o