8. člen KZ
Način izvršitve kaznivega dejanja
(1)Kaznivo dejanje je lahko izvršeno s storitvijo ali z opustitvijo.
(2)Kaznivo dejanje je lahko izvršeno z opustitvijo samo, če je storilec opustil dejanje, ki bi ga moral storiti.
(3)Z opustitvijo je lahko izvršeno tudi kaznivo dejanje, ki ga zakon ne določa kot opustitveno kaznivo dejanje, če storilec ne prepreči prepovedane posledice. V takšnem primeru se storilec kaznuje za opustitev samo, če je bil dolžan preprečiti nastanek prepovedane posledice in če je opustitev za nastanek takšne posledice enakega pomena kot storitev.
- VSRS Sodba I Ips 247/2007Vrhovno sodišče RS · 2007
Morebitno neskladje med navedbami abstraktnih zakonskih znakov kaznivega dejanja in opisom konkretnega ravnanja obdolženca ne pomeni nasprotja v izreku sodbe o dejstvih in okoliščinah, ki uresničujejo zakonske znake kaznivega dejanja. Opis obsojenčevega ravnanja v izreku sodbe, to je odreditev računovodskemu servisu, naj opravi določeno nezakonito knjižbo, pomeni opis njegovega izvršitvenega dejanja, zaradi katerega je druga oseba, ki pa dejanja ni štela za svojega, fizično izpolnila obsojenčevo odredbo, ki je dejanje, katerega je odredil, štel za svoje in je zato storilec kaznivega dejanja ponareditve poslovnih listin v skladu s 1. odstavkom 8. člena in 1. odstavkom 29. člena KZ.
- VSRS Sodba I Ips 218/98Vrhovno sodišče RS · 2002
S tem ko sodišče povabi lečečega zdravnika in ga pred zaslišanjem pouči, da je oproščen dolžnosti pričanja in na kateri podlagi, ga razreši dolžnosti varovanja poklicne skrivnosti. Na izpovedbo take priče, ki se odloči, da bo pričala, je mogoče opreti sodno odločbo in ne gre za dokaz, ki bi ga sodišče na podlagi 83. člena ZKP moralo izločiti iz spisa. S tem ko sodišče zdravnika postavi za izvedenca, je zanj s strani sodišča podana odveza varovanja poklicne skrivnosti. Odveza se nanaša tako na informacije, ki jih bo izvedenec pridobil v času po odreditvi izvedenstva, kot tudi na informacije, ki so mu bile že znane ali se nahajajo v zdravstveni dokumentaciji, ki jo bo uporabil ob izdelavi izvedenskega mnenja. Kadar izvedenec v svojem mnenju povzame vsebino svojega pogovora z obdolžencem o kaznivem dejanju in ga ne shrani le v svojem arhivu, taka izjava procesnopravno nima dokazne vrednosti in ne pomeni nedovoljenega dokaza. O vsebini te izjave bi bil namreč lahko izvedenec ob spoštovanju garancij iz 5. točke 1. odstavka in 2. odstavka 236. člena ZKP zaslišan kot priča in bi lahko sodišče na tak dokaz oprlo sodno odločbo. Umor speče žrtve
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 8. 11. 2007Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba I Ips 247/2007Vrhovno sodišče RS · 8. 11. 2007
Morebitno neskladje med navedbami abstraktnih zakonskih znakov kaznivega dejanja in opisom konkretnega ravnanja obdolženca ne pomeni nasprotja v izreku sodbe o dejstvih in okoliščinah, ki uresničujejo zakonske znake kaznivega dejanja. Opis obsojenčevega ravnanja v izreku sodbe, to je odreditev računovodskemu servisu, naj opravi določeno nezakonito knjižbo, pomeni opis njegovega izvršitvenega dejanja, zaradi katerega je druga oseba, ki pa dejanja ni štela za svojega, fizično izpolnila obsojenčevo odredbo, ki je dejanje, katerega je odredil, štel za svoje in je zato storilec kaznivega dejanja ponareditve poslovnih listin v skladu s 1. odstavkom 8. člena in 1. odstavkom 29. člena KZ.
- VSRS Sodba I Ips 218/98Vrhovno sodišče RS · 21. 3. 2002
S tem ko sodišče povabi lečečega zdravnika in ga pred zaslišanjem pouči, da je oproščen dolžnosti pričanja in na kateri podlagi, ga razreši dolžnosti varovanja poklicne skrivnosti. Na izpovedbo take priče, ki se odloči, da bo pričala, je mogoče opreti sodno odločbo in ne gre za dokaz, ki bi ga sodišče na podlagi 83. člena ZKP moralo izločiti iz spisa. S tem ko sodišče zdravnika postavi za izvedenca, je zanj s strani sodišča podana odveza varovanja poklicne skrivnosti. Odveza se nanaša tako na informacije, ki jih bo izvedenec pridobil v času po odreditvi izvedenstva, kot tudi na informacije, ki so mu bile že znane ali se nahajajo v zdravstveni dokumentaciji, ki jo bo uporabil ob izdelavi izvedenskega mnenja. Kadar izvedenec v svojem mnenju povzame vsebino svojega pogovora z obdolžencem o kaznivem dejanju in ga ne shrani le v svojem arhivu, taka izjava procesnopravno nima dokazne vrednosti in ne pomeni nedovoljenega dokaza. O vsebini te izjave bi bil namreč lahko izvedenec ob spoštovanju garancij iz 5. točke 1. odstavka in 2. odstavka 236. člena ZKP zaslišan kot priča in bi lahko sodišče na tak dokaz oprlo sodno odločbo. Umor speče žrtve