7. člen KZ

Navodilo, ki je bilo dano izključno z namenom obida zakona in zagotovitve navidezne pravne podlage za izplačilo dela zmanjšane plače ter s tem pridobitve protipravne premoženjske koristi poslovodni osebi obvladujoče družbe, ne more biti zavezujoče. Zasleduje namreč nedopusten cilj - nasprotuje javnemu redu in morali oziroma predstavlja izigravanje prisilnih predpisov - zato ga pravo ne more varovati. Pravno nevzdržen je zaključek, da lahko družbeniki s privolitvijo v izpolnitev nezakonitega navodila in v sklenitev protipravnega pravnega posla, ki predstavlja navidezno pravno podlago za nameren obid področne zakonodaje - kar je v nasprotju s kogentnimi določbami obligacijskega prava - temu ravnanju s svojim soglasjem odvzamejo njegovo protipravno naravo. Navedeno oboje predstavlja nepravo že samo zase in ne more imeti učinkov v pravnem prometu; takšno soglasje je torej protipravno. V slovenskem pravnem redu ni normirana kumulativna oblika prepovedane posledice v smislu nastanka škode in pridobitve premoženjske koristi sebi ali tretji osebi. Na podlagi alternativne formulacije za obstoj kaznivega dejanja zadostuje obstoj enega izmed navedenih pogojev. V konkretnem prim

Vloga obdolženca je v opisih kaznivih dejanj po obtožbi v zadostni meri opredeljena kot vloga poslovodje (direktorja) družbe z omejeno odgovornostjo, ki je zlorabil svoj položaj glede razpolaganja s tujim premoženjem in upravljanja podjetja s konkretizirano opisanim skupkom pravnih poslov. Nadaljnja konkretizacija pravnih norm ter pooblastil iz predpisov gospodarskega prava, ki naj bi jih obdolženi s svojim ravnanjem prekršil, pa glede na to, da v primeru 240. člena KZ-1 (244. člen KZ) ne gre za (pravo) blanketno normo, v opisu dejanja ni potrebna.

Obdolžencu, ki je izključno s svojim ravnanjem (ki v konkretnem primeru tudi samo predstavlja kršitev cestno prometnih predpisov - neprilagojena hitrost vožnje), povzročil situacijo, v kateri je prišlo do kršitve cestno prometnega predpisa (vožnja po levi strani cestišča) in se je hkrati moral in mogel zavedati, da lahko zaradi njegovega ravnanja pride do nadaljnje kršitve cestno prometnih predpisov (vožnja po nasprotnem voznem pasu), ki pomeni neposredno nevarnost za povzročitev prometne nesreče, je mogoče očitati kršitev določbe drugega odstavka 21. člena ZVCP iz malomarnosti in je podana tudi vzročna zveza z nastalo posledico (prometno nesrečo, v kateri je ena oseba umrla).

Protipravnost je objektivni element oziroma sestavina vsakega kaznivega dejanja, ne glede na to, ali je določena kot poseben zakonski znak. Pri obravnavanem kaznivem dejanju izsiljevanja je protipravnost kot zakonski znak kaznivega dejanja določena glede premoženjske koristi, ki naj bi si jo storilec pridobil s tem kaznivim dejanjem, in je podana, kadar gre za protipravno premoženjsko korist ter glede podatkov, ki naj bi jih storilec razkril o drugemu ali o njegovih bližnjih, in je podana, če gre za podatke, ki bi lahko škodovali njihovi časti ali dobremu imenu. Res je sicer, da se dogaja, da je posamična kazenskopravna norma v določenih življenjskih okoliščinah v nasprotju s kakšno drugo, višjo normo, kot sestavino pravnega reda. Kadar prideta v nasprotje dve pravni normi, ki sta izraz dveh različnih interesov, se mora umakniti tista, ki ima v danih okoliščinah manjši pomen. To pomeni, da ravnanje, zapisano v zakonu kot kaznivo dejanje, ob določenih pogojih izgubi lastnost protipravnosti. Presoja o takšnih vprašanjih pa ni prepuščena sodišču, kot si je zmotno razlagalo sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi, temveč zakonodajalcu, ki je vnaprej predvidel in določil kr

Če določenega dokaza ni mogoče izvesti, s tem niso kršene pravice obdolženca do zaslišanja take priče. Podatki o kraju in času storitve kaznivega dejanja so potrebni za individualizacijo konkretnega kaznivega dejanja, niso pa zakonski znak kaznivega dejanja. Ob spremembi kazenskega zakona se uporabi tistega, ki je milejši za storilca, kar pomeni, da se ne primerjajo le abstraktni zakonski znaki, ampak se najprej presoja, ali konkretno dejanje izpolnjuje zakonske znake po obeh zakonih, in če jih, se presoja, kateri zakon predpisuje milejše sankcije.

Stanje, ko je bilo področje črpanja naplavin pravno sicer regulirano z zakonom, ki pa se s strani države zaradi nastale pravne praznine ni izvajal, istočasno pa se je dopustilo izvajanje dejavnosti proti odškodnini v obliki plačila vodnega prispevka, pomeni le drugačno izvajanje zakona. Z drugimi besedami je torej država takšno početje v kritičnem obdobju legalizirala.

Pri kaznivem dejanju samovoljnosti je psihični odnos do jemanja pravice vedno naklep, kar pomeni, da se storilec zaveda ali dopušča, da ni upravičen, da si pravico vzame sam, ker predpisi njeno uresničevanje urejajo drugače. Glede same pravice pa se storilec lahko zaveda, da mu gre ali to dopušča, lahko pa je glede tega tudi v zmoti in misli, da mu pravica gre. Obsojenčevo ravnanje je bilo samovoljno, ker si je vzel pridržno pravico, čeprav zanjo ni imel pravne podlage; ta mu ni šla, ker ni bil upnik zapadle terjatve, kar je eden od pogojev za uveljavljanje pridržne pravice.

Protipravnost, kot izhaja iz definicije kaznivega dejanja (7. člen KZ), je splošna sestavina slehernega kaznivega dejanja, ne glede na to, ali je v opisu dejanja posebej navedena. Stališče, da je premoženjska korist protipravna le, če hkrati pomeni tudi oškodovanje gospodarskega subjekta, ni pravilna. Pri kaznivem dejanju po 1. in 2. odstavku 244. člena KZ je premoženjska korist protipravna že zato, ker izvira iz storilčeve zlorabe položaja ali pravic, ne glede na njen vpliv na premoženje gospodarskega subjekta.

Dejstvo, da je obsojenka odstranila pohištvo iz nepremičnine, ki jo je sama uporabljala, ne izključuje protipravnosti očitanega dejanja, saj je s svojim ravnanjem poškodovala in uničila pohištvo, ki je bilo oškodovančeva last. Za presojo, ali je dejanje majhnega pomena, morata biti ugotovljena tako objektivna neznatnost nevarnosti dejanja kot tudi nizka stopnja storilčeve kazenske odgovornosti ali njegove osebne okoliščine.

Dejstvo, da sta se obsojenca za storitev kaznivega dejanja odločila med drugim zaradi slabega zdravstvenega stanja svoje hčere, ne more izključiti protipravnosti njunega ravnanja.