312. člen KZ
Zloraba znamenj za pomoč in za nevarnost
Kdor zlorabi znamenje za pomoč ali znamenje za nevarnost ali neutemeljeno kliče na pomoč in s tem povzroči, da so državni organi ali druge pristojne organizacije ukrepale brez potrebe, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev.
- VSRS Sodba I Ips 8698/2012-8Vrhovno sodišče RS · 2012
Pri kaznivem dejanju po 312. členu KZ mora biti med ravnanjem storilca in ukrepanjem državnega organa ali druge pristojne organizacije (torej policije, gasilcev, gorske reševalne službe in podobno) poleg ostalih znakov kaznivega dejanja podana tudi pravno relevantna vzročna zveza. Ta bo praviloma podana, ko bo neutemeljen klic na pomoč povzročil ukrepanje policije, torej ko bo klic na pomoč vseboval neresnično trditev in policija ob klicu ne bo mogla vedeti, da pomoč ni potrebna ali da policija nima pristojnosti za posredovanje. Argumentum a contrario to pomeni, da v primeru, ko se policija odzove klicu na pomoč oziroma za posredovanje in ve, da gre za primer, ki ni v njihovi pristojnosti ukrepanja, ne gre za primer povzročitve ukrepanja policije v smislu 312. člena KZ, to je prihoda policije na določen kraj zaradi tega, da bi nudila pomoč. Kaznivo dejanje torej ne bo podano, če policija ve, da po telefonu javljeni dogodek ne zahteva njenega posredovanja, pa se klicu odzove in gre kljub temu na kraj, na podlagi lastne odločitve (npr. da klicatelja pouči o njegovih pravicah oziroma svoji nepristojnosti ukrepanja).
- VSRS Sodba I Ips 248/2009Vrhovno sodišče RS · 2009
Če je obsojenka policijo klicala zaradi vozila, parkiranega na njeni dovozni poti, kar bi lahko pomenilo, da je z ravnanjem osebe, ki je vozilo parkirala na dovozno pot, izpolnjen zakonski dejanski stan prekrška po 13. točki 47. člena ZVCP ter da ne gre za golo civilnopravno razmerje, je materialnopravno napačno stališče sodišča, da policija v takih primerih nima pooblastila za ukrepanje.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 24. 5. 2012Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba I Ips 8698/2012-8Vrhovno sodišče RS · 24. 5. 2012
Pri kaznivem dejanju po 312. členu KZ mora biti med ravnanjem storilca in ukrepanjem državnega organa ali druge pristojne organizacije (torej policije, gasilcev, gorske reševalne službe in podobno) poleg ostalih znakov kaznivega dejanja podana tudi pravno relevantna vzročna zveza. Ta bo praviloma podana, ko bo neutemeljen klic na pomoč povzročil ukrepanje policije, torej ko bo klic na pomoč vseboval neresnično trditev in policija ob klicu ne bo mogla vedeti, da pomoč ni potrebna ali da policija nima pristojnosti za posredovanje. Argumentum a contrario to pomeni, da v primeru, ko se policija odzove klicu na pomoč oziroma za posredovanje in ve, da gre za primer, ki ni v njihovi pristojnosti ukrepanja, ne gre za primer povzročitve ukrepanja policije v smislu 312. člena KZ, to je prihoda policije na določen kraj zaradi tega, da bi nudila pomoč. Kaznivo dejanje torej ne bo podano, če policija ve, da po telefonu javljeni dogodek ne zahteva njenega posredovanja, pa se klicu odzove in gre kljub temu na kraj, na podlagi lastne odločitve (npr. da klicatelja pouči o njegovih pravicah oziroma svoji nepristojnosti ukrepanja).
- VSRS Sodba I Ips 248/2009Vrhovno sodišče RS · 17. 12. 2009
Če je obsojenka policijo klicala zaradi vozila, parkiranega na njeni dovozni poti, kar bi lahko pomenilo, da je z ravnanjem osebe, ki je vozilo parkirala na dovozno pot, izpolnjen zakonski dejanski stan prekrška po 13. točki 47. člena ZVCP ter da ne gre za golo civilnopravno razmerje, je materialnopravno napačno stališče sodišča, da policija v takih primerih nima pooblastila za ukrepanje.