268. člen KZ
Dajanje podkupnine
(1)Kdor uradni osebi obljubi, ponudi ali da nagrado, darilo ali kakšno drugo korist zanjo ali za koga drugega, da bi v mejah svojih uradnih pravic opravila uradno dejanje, ki ga ne bi smela opraviti, ali da ne bi opravila uradnega dejanja, ki bi ga morala ali smela opraviti, se kaznuje za zaporom od enega do petih let in denarno kaznijo.
(2)Kdor uradni osebi obljubi, ponudi ali da nagrado, darilo ali kakšno drugo korist zanjo ali za koga drugega, da bi v mejah svojih pravic opravila uradno dejanje, ki bi ga tudi sicer morala ali smela opraviti, ali da ne bi opravila uradnega dejanja, ki ga tudi sicer ne bi smela opraviti, se kaznuje za zaporom od šestih mesecev do treh let.
(3)Storilcu kaznivega dejanja iz prejšnjih odstavkov, ki je dal nagrado, darilo ali kakšno drugo korist na zahtevo uradne osebe, pa je dejanje naznanil, preden je bilo odkrito ali preden je izvedel, da je odkrito, se sme kazen odpustiti.
(4)Dana nagrada, darilo ali kakšna druga korist se vzamejo, v primerih iz prejšnjega odstavka pa se smejo vrniti tistemu, ki jih je dal.«.
- VSK sodba Kp 480/2005Višje sodišče v Kopru · 2007
1. Glede na izražene pomisleke je namreč potrebno pojasniti, da sprejem dokončne odločitve invalidske komisije o kategoriji invalidnosti ni mogoče enačiti z uradnim dejanjem predsednika komisije, saj je ta, čeprav je kot predsednik imel ključno vlogo, pri končni odločitvi le bil njen enakopraven član. Dejstvo torej je, da sta se preostala člana senata strinjala s predhodnim mnenjem in je zato njihov zaključek o kategoriji invalidnosti zavarovanca predstavljal le strokovno oceno, ki je lahko bila ali pa tudi ne, pravilna. Postopek odločanja na komisiji je bil izveden v skladu s pravilnikom, odločitev pa je bila sprejeta tako na podlagi zdravstvene dokumentacije kot pregleda zavarovanca na komisiji in tudi če se je ocena komisije o kategoriji invalidnosti razlikovala z oceno sodnega izvedenca dr. M. B., ni moč trditi, da je bilo opravljeno uradno dejanje, ki se ne bi smelo opraviti, temveč je šlo za strokovno oceno, ki pač ni bila pravilna. 2. Ne drži namreč, da tožilec obtožnice ne bi smel spremeniti, kolikor se dejansko stanje na glavni obravnavi ni spremenilo. Določba 1. odst. 344. čl. ZKP opredeljuje pravico tožilca, da spremeni obtožbo, če spozna, da izvedeni dokazi kažej
- VSL sodba I Kp 389/2000Višje sodišče v Ljubljani · 2000
Obdolžencu Romunu je bil postavljen tolmač za italijanski jezik, ker je obdolženec izrecno povedal, da govori in razume italijanski jezik. Teme tolmača nista oporekala niti obdolženec niti zagovornica. Zato ni bistvena kršitev določb kazenskega postopka. Izrečena je pravična kazenska sankcija - tako glavna kazen kot stranska.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 18. 4. 2007Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSK sodba Kp 480/2005Višje sodišče v Kopru · 18. 4. 2007
1. Glede na izražene pomisleke je namreč potrebno pojasniti, da sprejem dokončne odločitve invalidske komisije o kategoriji invalidnosti ni mogoče enačiti z uradnim dejanjem predsednika komisije, saj je ta, čeprav je kot predsednik imel ključno vlogo, pri končni odločitvi le bil njen enakopraven član. Dejstvo torej je, da sta se preostala člana senata strinjala s predhodnim mnenjem in je zato njihov zaključek o kategoriji invalidnosti zavarovanca predstavljal le strokovno oceno, ki je lahko bila ali pa tudi ne, pravilna. Postopek odločanja na komisiji je bil izveden v skladu s pravilnikom, odločitev pa je bila sprejeta tako na podlagi zdravstvene dokumentacije kot pregleda zavarovanca na komisiji in tudi če se je ocena komisije o kategoriji invalidnosti razlikovala z oceno sodnega izvedenca dr. M. B., ni moč trditi, da je bilo opravljeno uradno dejanje, ki se ne bi smelo opraviti, temveč je šlo za strokovno oceno, ki pač ni bila pravilna. 2. Ne drži namreč, da tožilec obtožnice ne bi smel spremeniti, kolikor se dejansko stanje na glavni obravnavi ni spremenilo. Določba 1. odst. 344. čl. ZKP opredeljuje pravico tožilca, da spremeni obtožbo, če spozna, da izvedeni dokazi kažej
- VSL sodba I Kp 389/2000Višje sodišče v Ljubljani · 27. 6. 2000
Obdolžencu Romunu je bil postavljen tolmač za italijanski jezik, ker je obdolženec izrecno povedal, da govori in razume italijanski jezik. Teme tolmača nista oporekala niti obdolženec niti zagovornica. Zato ni bistvena kršitev določb kazenskega postopka. Izrečena je pravična kazenska sankcija - tako glavna kazen kot stranska.