219. člen KZ
Oderuštvo
Kdor sprejme ali si izgovori za uslugo, ki jo nekomu stori, zase ali za koga drugega, očitno nesorazmerno premoženjsko korist s tem, da izrabi njegovo slabo premoženjsko stanje, hude stanovanjske razmere, stisko, nezadostno izkušenost ali lahkomiselnost, se kaznuje z zaporom do treh let in z denarno kaznijo.
- VSRS Sodba I Ips 1537/2011-59Vrhovno sodišče RS · 2012
Sodišče se je pri presoji ali je premoženjska korist, ki jo je pridobil obsojeni, sorazmerna z njegovo dajatvijo oziroma primerljiva z običajno premoženjsko koristjo, ki izhaja iz tovrstnih pravnih poslov, pravilno oprlo tudi na določila veljavne zakonodaje.
- VSM sklep II Kp 149/2009Višje sodišče v Mariboru · 2009
Bolj kot pravna označba je pri kaznivem dejanju krive ovadbe po prvem odstavku 288. člena KZ pomembno, ali je bilo naznanjeno kaznivo dejanje resnično storjeno.
- VSRS Sodba I Ips 5/2000Vrhovno sodišče RS · 2002
Podana je očitno nesorazmerna premoženjska korist kot zakonski znak kaznivega dejanja oderuštva po 219. členu KZ, saj je sodišče predvsem z oceno nesorazmerno visokih obresti v primerjavi z bančnimi obrestmi ugotovilo, da je podano očitno nesorazmerje med dejansko ugotovljenimi in izposojenimi zneski s poravnanimi obrestmi in obsojenčevim nadaljnjim zahtevkom. Ni potrebno, da je lahkomiselnost kot znak kaznivega dejanja oderuštva pri osebi podana na splošno, ampak zadostuje, da je podana konkretno. To pomeni, da lahko taka oseba ravna lahkomiselno tudi takrat, ko v konkretni situaciji pod vplivom delovanja storilca s premajhno skrbnostjo, ki se zahteva od povprečnega posameznika, premisli o možnih posledicah.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 8. 11. 2012Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba I Ips 1537/2011-59Vrhovno sodišče RS · 8. 11. 2012
Sodišče se je pri presoji ali je premoženjska korist, ki jo je pridobil obsojeni, sorazmerna z njegovo dajatvijo oziroma primerljiva z običajno premoženjsko koristjo, ki izhaja iz tovrstnih pravnih poslov, pravilno oprlo tudi na določila veljavne zakonodaje.
- VSM sklep II Kp 149/2009Višje sodišče v Mariboru · 19. 6. 2009
Bolj kot pravna označba je pri kaznivem dejanju krive ovadbe po prvem odstavku 288. člena KZ pomembno, ali je bilo naznanjeno kaznivo dejanje resnično storjeno.
- VSRS Sodba I Ips 5/2000Vrhovno sodišče RS · 20. 6. 2002
Podana je očitno nesorazmerna premoženjska korist kot zakonski znak kaznivega dejanja oderuštva po 219. členu KZ, saj je sodišče predvsem z oceno nesorazmerno visokih obresti v primerjavi z bančnimi obrestmi ugotovilo, da je podano očitno nesorazmerje med dejansko ugotovljenimi in izposojenimi zneski s poravnanimi obrestmi in obsojenčevim nadaljnjim zahtevkom. Ni potrebno, da je lahkomiselnost kot znak kaznivega dejanja oderuštva pri osebi podana na splošno, ampak zadostuje, da je podana konkretno. To pomeni, da lahko taka oseba ravna lahkomiselno tudi takrat, ko v konkretni situaciji pod vplivom delovanja storilca s premajhno skrbnostjo, ki se zahteva od povprečnega posameznika, premisli o možnih posledicah.
- VSL sodba I Kp 1015/99Višje sodišče v Ljubljani · 3. 11. 1999
Zmotno je stališče pritožnika, da je kaznivo dejanje oderuštva lahko storjeno le v trenutku, ko si storilec za uslugo, ki jo nekomu stori, izgovori očitno nesorazmerno premoženjsko korist in pri tem izrabi pri koristniku usluge katero od stanj, navedenih v 219 členu KZ. Takšno kaznivo dejanje lahko stori tudi kasneje, če si takšno korist izgovori za uslugo, ki jo je drugemu dal že prej.