209. člen KZ
Kršitev pravic iz socialnega zavarovanja
Kdor vedoma ne ravna po predpisih s področja socialnega zavarovanja in s tem koga prikrajša za pravico, ki mu gre ali mu jo omeji, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
- VSRS Sodba I Ips 58314/2017Vrhovno sodišče RS · 2025
Iz formulacije 209. člena KZ-1 res ne izhaja, da je kaznivo dejanje podano tudi v primeru, ko storilec stvar prilasti komu drugemu; v takšnem primeru kaznivo dejanje po tem členu ne bo podano. Vendar je tovrstno razlikovanje - med prilastitvijo sebi ali drugemu - brez pomena v primerih, ko storilec dejanje izvrši tako, da stvar odsvoji. Storilec v tem primeru s stvarjo ravna kot s svojo lastnino in jo s tem vselej vsaj za trenutek najprej prilašča sebi. Ob izpolnjenih zakonskih pogojih se obdolženec pravici do sojenja v navzočnosti lahko odpove tudi izrecno. Skladno s sodno prakso ESČP je odpoved enemu izmed temeljnih jamstev po 6. členu EKČP - sojenju v navzočnosti - veljavna le, če izpolnjuje naslednje kriterije: (a) je nedvoumna, (b) ni v nasprotju s kakšnim pomembnim javnim interesom in (c) da so v postopku zagotovljene varovalke, ki so sorazmerne s pomenom te pravice. Glede prvega izmed zahtevanih pogojev velja, da odpovedi ni moč preprosto domnevati oziroma nanjo sklepati iz ravnanj obdolženca ali drugih okoliščin, ki z odpovedjo pravici niso v neposredni zvezi. Sodišče se mora o tem, da se je obdolženec pravici odpovedal, prepričati na podlagi konkretnih in zaneslji
- VSM Sodba IV Kp 36623/2016Višje sodišče v Mariboru · 2018
Obdolženec je bil poslovni partner oškodovane družbe in je bil zadolžen za pravilno stanje zalog, izkazovanje evidence in za prevzete prodajne predmete. Ni pomembno ali je predmete, ki so predstavljali ugotovljeni manko, sam porabil ali jih dal na razpolago drugi osebi ali pa prodal, saj jih je v vsakem primeru brez pravne podlage odtegnil oškodovani družbi, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje. Obdolženec je bil poslovni partner oškodovane družbe in je bil zadolžen za pravilno stanje zalog, izkazovanje evidence in za prevzete prodajne predmete. Ni pomembno ali je predmete, ki so predstavljali ugotovljeni manko, sam porabil ali jih dal na razpolago drugi osebi ali pa prodal, saj jih je v vsakem primeru brez pravne podlage odtegnil oškodovani družbi, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.
- VSK sodba II Kp 42268/2014Višje sodišče v Kopru · 2016
Zakon o kazenskem postopku sodniku ne daje pooblastila, da bi pred pričetkom sojenja lahko pred strankami izrazil svoje pomisleke glede kaznivega dejanja po obtožnem aktu in tudi tako imenovano načelo odprtega sojenja v zakonu ni določeno, prav tako pa se tudi v praksi ni izvajalo. ZKP je strogo formalen zakon, po katerem sodišča odločajo izključno po predpisanih procesnih pravilih in docela nepristransko, kar pomeni, da se sodnik od začetka sojenja pa do izreka sodbe o obtožnem aktu, navzven ne opredeljuje.
Sodna praksa
7 odločb navaja ta člen · zadnja 24. 4. 2025Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba I Ips 58314/2017Vrhovno sodišče RS · 24. 4. 2025
Iz formulacije 209. člena KZ-1 res ne izhaja, da je kaznivo dejanje podano tudi v primeru, ko storilec stvar prilasti komu drugemu; v takšnem primeru kaznivo dejanje po tem členu ne bo podano. Vendar je tovrstno razlikovanje - med prilastitvijo sebi ali drugemu - brez pomena v primerih, ko storilec dejanje izvrši tako, da stvar odsvoji. Storilec v tem primeru s stvarjo ravna kot s svojo lastnino in jo s tem vselej vsaj za trenutek najprej prilašča sebi. Ob izpolnjenih zakonskih pogojih se obdolženec pravici do sojenja v navzočnosti lahko odpove tudi izrecno. Skladno s sodno prakso ESČP je odpoved enemu izmed temeljnih jamstev po 6. členu EKČP - sojenju v navzočnosti - veljavna le, če izpolnjuje naslednje kriterije: (a) je nedvoumna, (b) ni v nasprotju s kakšnim pomembnim javnim interesom in (c) da so v postopku zagotovljene varovalke, ki so sorazmerne s pomenom te pravice. Glede prvega izmed zahtevanih pogojev velja, da odpovedi ni moč preprosto domnevati oziroma nanjo sklepati iz ravnanj obdolženca ali drugih okoliščin, ki z odpovedjo pravici niso v neposredni zvezi. Sodišče se mora o tem, da se je obdolženec pravici odpovedal, prepričati na podlagi konkretnih in zaneslji
- VSM Sodba IV Kp 36623/2016Višje sodišče v Mariboru · 10. 4. 2018
Obdolženec je bil poslovni partner oškodovane družbe in je bil zadolžen za pravilno stanje zalog, izkazovanje evidence in za prevzete prodajne predmete. Ni pomembno ali je predmete, ki so predstavljali ugotovljeni manko, sam porabil ali jih dal na razpolago drugi osebi ali pa prodal, saj jih je v vsakem primeru brez pravne podlage odtegnil oškodovani družbi, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje. Obdolženec je bil poslovni partner oškodovane družbe in je bil zadolžen za pravilno stanje zalog, izkazovanje evidence in za prevzete prodajne predmete. Ni pomembno ali je predmete, ki so predstavljali ugotovljeni manko, sam porabil ali jih dal na razpolago drugi osebi ali pa prodal, saj jih je v vsakem primeru brez pravne podlage odtegnil oškodovani družbi, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.
- VSK sodba II Kp 42268/2014Višje sodišče v Kopru · 11. 8. 2016
Zakon o kazenskem postopku sodniku ne daje pooblastila, da bi pred pričetkom sojenja lahko pred strankami izrazil svoje pomisleke glede kaznivega dejanja po obtožnem aktu in tudi tako imenovano načelo odprtega sojenja v zakonu ni določeno, prav tako pa se tudi v praksi ni izvajalo. ZKP je strogo formalen zakon, po katerem sodišča odločajo izključno po predpisanih procesnih pravilih in docela nepristransko, kar pomeni, da se sodnik od začetka sojenja pa do izreka sodbe o obtožnem aktu, navzven ne opredeljuje.
- VSRS Sodba I Ips 2546/2010-99Vrhovno sodišče RS · 15. 1. 2015
Dvigovanje družbinega (tujega) denarja, s strani obsojenca kot edinega lastnika in direktorja družbe, ki nima podlage v poslovanju družbe oziroma dvigovanje denarja brez namena vračila le-tega, je protipravno ravnanje.
- VDSS sodba Pdp 996/2010Višje delovno in socialno sodišče · 17. 2. 2011
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri je bilo tožnici očitano nepravočasno polaganje kupnine, je zakonita. Z očitanim ravnanjem je tožnica ne le kršila pravila tožene stranke, ampak tudi svoje obveznosti iz delovnega razmerja, pri čemer ima kršitev vse znake kaznivega dejanja.
- VSRS Sodba II Ips 157/2001Vrhovno sodišče RS · 5. 12. 2001
Čeprav je bil tožnik oproščen obtožbe, da je storil kaznivo dejanje posilstva, mu ovaditeljica dejanja ni odškodninsko ne odgovarja, če je tožnikovo ravnanje mogoče opredeliti kot odškodninski delikt, katerega elementi so po opisu enaki obravnavanemu kaznivemu dejanju, in če obstoj kaznivega dejanja krive ovadbe ni dokazan s pravnomočno kazensko sodbo.
- VSL sodba I Kp 997/98Višje sodišče v Ljubljani · 14. 10. 1998
Kaznivo dejanje kršitve pravic iz socialnega zavarovanja, ki je naklepno kaznivo dejanje, je dokončano s tem, ko na strani oškodovanca nastopi kot posledica prikrajšanje in mora za obstoj tega kaznivega dejanja dejansko priti do takšnih prikrajšanj ali omejitev. Sama opustitev prijave v socialno zavarovanje pomeni prekršek po 4. točki prvega odstavka 95. člena Zakona o zdravstvenem zavarovanju. Iz opisa obdolžencu očitanega kaznivega dejanja v izreku odločbe sodišča prve stopnje ne izhaja, da bi takšna posledica, ki je znak tega kaznivega dejanja, oškodovancu nastala (iz izvedenega dokaznega postopka celo izhaja, da oškodovanec v času, ko je delal v obdolženčevi ribarnici, uslug zdravstvenega zavarovanja ni koristil).